Izbirajte zgodbe po vrednotah:
Lojze Klokočovnik, za prijatelje in znance pa kar preprosto Lojz, ker se mu zdi Lojze preveč uradno ...
Biti v novem kraju, kjer nikogar ne poznaš, ni lahko. Ko sem se preselila, sem čutila neizmerno mešanico upanja in strahu, vsak kotiček pokrajine je skrival neznano in vsak obraz je bil neznan nasmeh ...
Skupaj že dvajset let. Nato se je zgodilo. »Danes se slabo počutim,« je odvrnil in počasi odšel v spalnico. Še prej pa žalostno dejal: »Ti pa greš verjetno k mami.«
V globinah Karavank, kjer se nebo dotika vrhov, je vijugala ozka pot proti Stolu. Jan Bernik je moj najboljši prijatelj že desetletje ...
Po dolgem čakanju in iskanju sem končno dobila zaposlitev, o kateri sem sanjala – delo z mladimi, kjer sem lahko prenašala svoje znanje in navdušenje ...
Stala sem pri pošti nasproti Name, oblečena v svojo najljubšo rockersko jakno, s črnimi hlačami in natopiranimi lasmi, ki so štrleli v vse smeri ...
Nekega toplega poletnega večera sva se z mamo vračali z družinskega obiska. Bilo je že pozno – okoli 23. ure ponoči sva se peljali po običajni poti: iz Zadobrove v Ljubljani, mimo Fužin proti naselju Kodeljevo ...
Bila je sončna nedelja. Ena tistih, ko srce že od jutra hlepi po obisku narave. Ne le po sprehodu – po tisti pravi pohodniško-izletniški nedelji!
Bil je čaroben dan. Sonce je s svojimi prvimi žarki pobarvalo nebo in vrhove naših očakov ter osušilo z roso obdane trave ...
Sodelujte tudi vi
Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.