Izbirajte zgodbe po vrednotah:
Ko danes odprem stare družinske albume, se vrnem v nek drug čas, ki ga sama nisem doživela, a sem ga skozi pripovedi mame Francke vseeno začutila kot del sebe.
Domači prag, vonj po sveže pečenem kruhu, star album s fotografijami – vse to me popelje nazaj v čase, ko sta bila moja starša še živa.
Včasih nam lahko ena sama fotografija odpre vrata v svet, ki ga sami nismo nikoli doživeli.
Moja soseda Aleksandra se je pred šestnajstimi leti iz malega slovenskega mesteca preselila v Doho v emiratu Katar.
Zgovorna prijateljica, prikupna sogovornica, pozorna poslušalka ter pripadnica placarjev in literarnega društva, ki sliši na ime Neta Vergan, domuje v Ilirski Bistrici.
Na Goričkem v Prekmurju v Kraščih pri Ferencovih je pred tridesetimi leti zaživel poseben praznik, ki smo ga poimenovali kar praznik koruze.
V čudoviti vasici Brce, na stičišču zelenih Brkinov in ilirsko-bistriške doline, živi pletar Jože Štalunov z ženo Tonco.
Ko opazujem tisto staro fotografijo, na kateri sem dojenček z rahlo odprtimi očmi in zavit v mehko odejico, ne vidim samo sebe.
Ko sem bila majhna, nisem razumela, zakaj je babica vsako nedeljo zjutraj vstala še pred soncem.
Sodelujte tudi vi
Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.