Moj ata Jože je bil mizar v Cerkljah na Gorenjskem. Bil je deloven človek, ki je izdelal številne lesene mojstrovine. Vem, da zanj mizarstvo ni bil le poklic, ampak je bil del njegove identitete in tudi velik del naše družinske zgodbe. Svoje znanje in ljubezen do lesa je predal tudi svojemu sinu Jožetu, ki je prav tako postal priznan mizar.
Kar nekaj predmetov, ki jih je izdelal ata, imamo še danes v naši domači hiši. To niso le kosi pohištva, ampak tudi spomini, ki so ostali za njim. Seveda jih je že nekoliko načel zob časa, vendar imajo prav zaradi tega še posebno vrednost za vse nas. Vsak delček lesa pripoveduje svojo zgodbo.
Osrednji del dnevne sobe predstavljajo miza in stoli, ki jih je naš ata izdelal pred več kot 80 leti. To je prostor, kjer se srečujemo in pogovarjamo. Je prostor smeha, praznovanj in nedeljskih kosil, predvsem pa prostor starih spominov.
Ko sta bila stara starša še živa, se je okoli mize zbirala vsa družina (ata in mama sta imela šest otrok). Ta miza je spomin na vse zgodbe, ki sta jih rada pripovedovala; še posebej nam, vnukom. Še danes se spomnim, s kakšnim veseljem smo sedli za skupno mizo. To je bila pripadnost, kakršno pogrešam še danes. To so bili naši skupni preprosti dogodki, ko nam je mama skuhala belo kavo s cikorijo, nam prebrala kakšno pravljico ali pa pripovedovala zgodbe iz svojega otroštva.
Čas hitro teče in življenje gre naprej. Pridejo novi ljudje in novi dogodki. Marsikaj se spremeni. Nekatere navade se opustijo, ljudje, ki so bili včasih z nami, odidejo. Toda njihova prisotnost ostaja. Ostaja v spominih in v zgodbah, ki jih sedaj pripovedujemo svojim otrokom. Njihova prisotnost ostaja tudi v predmetih, ki so nam jih zapustili.
Ko danes sedem za to mizo, se mi včasih zdi, da se lahko vrnem prav v tisti čas, čeprav je od tega minilo že precej let. Vsem nam ta miza predstavlja dragocen spomin na naše prednike, na naše korenine. Še danes v nas vzbuja občutke pripadnosti in povezanosti naše družine.
Morda bodo nekoč za isto mizo sedeli tudi moji vnuki. In želim si, da bi poznali zgodbo o našem atu Jožetu. Da bodo tudi oni cenili njegovo delo in poznali zgodbo o svojih prednikih.
Ta miza je košček naše družine. Je spomin in dokaz, da se znanje, vrednote in ljubezen lahko prenašajo iz roda v rod.
Maja Grošelj, 11. 8. 2026
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)