Izbirajte zgodbe po vrednotah:
Ko sem prvič prišla v novo službo, sem bila negotova, tiha in polna vprašanj. Nisem vedela, kaj me čaka, kdo so moje nove sodelavke in če me bodo sprejele.
Nekateri ljudje pripadajo domovini, ne da bi o tem posebej govorili. To preprosto živijo.
V Visolah pri Slovenski Bistrici imajo decembrski večeri že več kot pol stoletja poseben sijaj.
Ko zjutraj odprem okno, ne razmišljam o politiki. Pogledam, kakšno je nebo, preverim, ali bo danes deževalo, in se vprašam, ali bom imela dovolj moči za vse, kar me čaka.
Številne družine imajo navado, da se ob pomembnih prelomnicah fotografirajo.
Včasih kar težko opišem z besedami, kako sem povezana s krajem, v katerem sem odraščala. Cerklje pod Krvavcem je moj rojstni kraj, kjer sem se oblikovala kot oseba.
Ko se je Francka poročila z Jožetom, ni vedela, koliko ovinkastih poti in preizkušenj ju čaka v nadaljnjem življenju, a vedela je eno: družina bo vedno na prvem mestu. In res je bilo tako.
Se še komu zdi, da ima december prav poseben vonj? Takrat namreč diši iz domačih kaminov; po kuhanem vinu in cimetu, po piškotih in po snegu, tudi kadar ga ni ...
Ne gledam poročil po televiziji in ne berem časopisov, a se kljub temu ne morem izogniti strašljivim novicam o vojnah povsod po svetu.
Sodelujte tudi vi
Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.