5 TEMELJNIH VREDNOT SLOVENIJE

Koledovanje na Raki ima že dolgo tradicijo. Fantje so na večer pred praznikom svetih treh kraljev in ob jurjevanju hodili od hiše do hiše s posebno koledniško pesmijo z naslednjim besedilom: 

Dober večer vam bog dej,

očetu in mam’ci najpoprej.

Mi smo prišli vam zapet,

od treh kraljev razodet.

Tri kralji so b’li od djeleč doma

in ‘zved’li so za Jezusa,

za Jezusa nazareškega,

za tega kralja novega.

Svetla zvezda jim kaže pot,

da ne zajdejo drugod,

drugod od hlevca Betlehem,

ker je naš novi kralj rojen.

Ko pa pred štal’co prijezdijo,

prav nizko se priklonijo

in Jezusu darujejo.

Mir, kadil, čisto zlato

so darovali Jezusu,

našemu zveličarju.

Sedaj bomo vzel’ od te hiše slovo,

po drugemu pot bomo šli domov.

Pri vas naj ostane večni Bog,

al’ z nam’ pa naj rajža sveti duh.

Koledniki s tem, ko zapojejo pesem, ljudem voščijo lepe praznike, njihov namen pa je druženje in ohranjanje tradicije, ki je v nekaterih slovenskih krajih še živa.

Franc Bakšič pripoveduje: »Zvečer pred praznikom se odpravimo in ljudem zapojemo priložnostne pesmi, značilne za ta čas. Nad vrata s kredo napišemo (ali nad vhod prilepimo že izdelane nalepke) začetnic(e) imen svetih treh kraljev in leto obiska. Ta običaj so domačini že sprejeli, zato nas že pričakujejo. Pa še posebno vzdušje je, ko je povsod razsvetljeno. Danes so hiše novejše, zato nas včasih ne slišijo, ali pa že zaspijo, ko pridemo.«  

Franc je tudi pevec v mešanem cerkvenem pevskem zboru na Raki. Spominja se, kako je kot otrok z veseljem pričakoval obisk kolednikov, ki se jim je kasneje pridružil tudi sam. Danes v raški fari koledujejo ob sv. Juriju in na praznik svetih treh kraljev. Sam koleduje že več kot 50 let.

Na Raki deluje več manjših skupin, ki se odpravijo po dogovorjenem rajonu. Tako lahko obiščejo čim večje število družin oz. domačij. Starejšim pevcem se pridružijo tudi mlajši. Pevska tradicija na Raki je že mnogo let močno zakoreninjena. Je pa zanimivo, da se besedila pesmi po različnih krajih, kjer je še prisotno koledovanje, nekoliko razlikujejo, saj vsaka skupina zapoje svojo verzijo. 

Besedila so se z leti nekoliko prilagodila in ponarodela v posameznem kraju. Pesmi se poje v okolici raške fare, čeprav so včasih šli tudi kam izven raških meja; k svojim sorodnikom ali prijateljem. V vsaki skupini so trije ali štirje koledniki. S sabo imajo tudi zvezdo, ki je narejena na rešetu, na njej pa je lučka, ki jo prižgejo z namenom ustvariti še bolj pristno vzdušje.

»Danes se ljudje kolednikom zahvalijo z denarnim prispevkom ali s kakšno steklenico vina. Denar po navadi namenimo za faro; na primer za kurjavo ali za obnovo njenega oltarja.« 

O koledovanju sta med prvimi pri nas pisala že Primož Trubar in Janez Vajkard Valvasor. Poznamo več vrst koledovanja; ob božičnih praznikih, novoletno koledovanje, ob prazniku svetih treh kraljev, ob sv. Juriju in tudi za koline. Včasih se je odvijalo tudi fantovsko koledovanje. Ime kolednik se danes pojavlja le še na Dolenjskem in Gorenjskem, če je podatek, ki sem ga našla, pravilen.

Namen koledovanja je, da koledniki hišo blagoslovijo, s čimer naj bi zagotovili dobro letino, zdravje ter srečo ljudem in živini, v zameno za kar so včasih prejemali darove, kot so jajca, klobase ali slanina. 

Naj tradicija koledovanja še naprej združuje vaščane in lepo slovensko tradicijo. Letos je skupina kolednikov, v kateri je sodeloval tudi Franc, obiskala skoraj sto domačij in jim zapela koledniške pesmi.

Andreja Bakšič Grozdina, 25. 1. 2026