Nekateri mi povedo zgodbe o sosedih, ki se med seboj prepirajo ter drug drugemu povzročajo takšne in drugačne preglavice. Najdejo se tudi takšni, ki so se pripravljeni s sosedi na smrt skregati zaradi majhnih nesoglasij ali pa drug drugemu zavidajo vsako novo pridobljeno materialno dobrino.
Na srečo pa še zdaleč ni povsod tako, saj obstajajo tudi zgodbe o sosedih, ki si med seboj z veseljem priskočijo na pomoč. V majhnem kraju v okolici Celja, od koder prihaja Simona Pajk, se sosedje med seboj dobro poznajo ter radi poklepetajo in se družijo. Pripadniki njihove majhne skupnosti so precej povezani med seboj, poleg tega pa pomagajo drug drugemu, kadar je to potrebno.
»Dobri sosedi so zlata vredni, česar se navadno zavemo šele takrat, ko potrebujemo pomoč ali kaj drugega,« pravi Simona. Tudi sama je že nekajkrat ponudila svojo pomoč. Ob eni takih priložnosti so šli sosedje za štirinajst dni na morje, njihova onemogla babica pa ni mogla iti z njimi, zato je ostala doma.
Takrat so se znašli v dilemi, koga prositi za pomoč, saj imajo ljudje običajno že dovolj svojih opravkov. Simona se je javila, da lahko pomaga. V času njihovega oddiha je prišla večkrat dnevno v njihovo hišo in poskrbela je za to, da je bila babica sita in preskrbljena. Prav tako je poskrbela za nujna hišna opravila.
Nedolgo nazaj sta pomoč potrebovala druga dva soseda, ki sta se pred kratkim preselila sem. Za dlje časa sta odšla v Nemčijo na obisk k hčerki, ko je ta rodila. Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko v času njune odsotnosti poskrbel za hišo. Tudi v tem primeru je na pomoč priskočila Simona, ki je v času njune odsotnosti poskrbela, da je bilo vse v hiši v najlepšem redu. Nekajkrat dnevno je prišla nahranit tudi hišno mačko, ki je bila vesela njene družbe v času odsotnosti lastnikov.
Ob tem pa ne gre pozabiti še na enega izmed Simoninih hobijev, ki ne razveseljuje le nje, temveč tudi sosede in znance. To je vrtnarjenje, katerega se loteva s predanostjo in strastjo ter ji gre resnično dobro od rok. Vrt, na katerem goji najrazličnejše vrste zelenjave, jo nagrajuje z bogatim pridelkom. Zelenjave in sadja različnih vrst je pogosto toliko, da ju podeli tudi med sosede, znance in prijatelje, ki prihajajo iz mesta in nimajo vrtov, kjer bi lahko pridelovali. Navsezadnje je vsega dovolj za vse, če le znamo deliti in si pomagati med seboj.
Mateja Sekavčnik, 1. 2. 2026