Izbirajte zgodbe po vrednotah:
Leto 1991 je prineslo veter sprememb. Odprlo se je okno sanj, ki si jih prej nismo upali niti sanjati. Mesto je dihalo v upanju, ljudje so hodili po ulicah s tihimi sanjami v očeh.
Leto 1956 ni bilo lahko leto, a nekatere trenutke od takrat bom nosila v srcu do konca življenja. Pri naši hiši je bilo pet otrok. Živeli smo skromno, a povezano.
Naša hiša v Slovenski Bistrici ni bila velika, a je trdno stala, kot da ve, zakaj je tam. Njeni zidovi so dišali po kruhu, ki ga je babi pekla v krušni peči, in po zeliščih, ki so sušena visela nad štedilnikom.
Svoje zgodnje otroštvo sem preživela v samem srcu Slovenske Bistrice na živahni ulici, ki je potekala vzporedno s stadionom.
V samem srcu Izole, med ozkimi uličicami, soljo v zraku in šepetom valov je živela gospa po imenu Radojka Milinčevič.
Ob stoletnici smrti Adelme von Vay, ženske, ki je presegla svoj čas in prostor, Slovenske Konjice predstavljajo razstavo, ki je več kot le prikaz zgodovine – je dialog s skrivnostjo, svetlobo in dediščino, ki seže onkraj običajnega.
V obdobju med otroško brezskrbnostjo in prvim spoznanjem, da svet okoli nas ni samoumeven, smo se zbrali – skupina vrstnikov, prijateljev, otrok s srci, ki so bila večja od naših dlani.
Ivana Hribernik, ki smo jo vsi klicali kar Jenda, je bila ženska z veliko začetnico. Bila je krstna botrica moje mame in hkrati najboljša prijateljica moje babice.
Moja stara mama Francka se je poslovila, ko je bila stara skoraj 100 let. Vedela sem, da bo nekoč prišel ta dan, ampak na to nikoli nisi zares pripravljen. Radi smo jo imeli.
Sodelujte tudi vi
Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.