Razstava, postavljena v središče lokalnega kulturnega doma in sredi Mestnega trga ter razširjena v javni prostor z jagodnim izborom stvaritev, odpira vprašanja, kot so: Kako nas duhovna dediščina zaznamuje danes? Kje se stikata preteklost in prihodnost? Kakšna je moč dobrote, vizije in globoke intuicije danes, sto let kasneje?
Razstava ni zasnovana linearno – ne gre za klasično biografijo, temveč za izkustveno srečanje. Obiskovalci dobijo vpogled v misli te izjemne ženske, začutijo prostor, v katerem je živela in delovala, ter prisluhnejo zgodbam, ki so kot žive sence preteklosti. Skozi pisma, umetniške interpretacije, arhivske zapise, vonjave, zvoke in svetlobo se obiskovalec pogreza v svet, ki ga ni več – in vendar še vedno govori.
V osrednjem delu razstave sredi belega kroga tišine zazvenijo njene misli: »Ljudje ne verjamejo v tisto, česar ne vidijo. A duša, duša vidi dlje.«
Poseben poudarek je namenjen vprašanju kulturne dediščine: Kako razumeti in ohranjati spomin na osebnosti, ki so zaznamovale naš prostor; ne z oblastjo, temveč z notranjo močjo, ne z gradovi, temveč z duhovnimi pokrajinami? Adelma von Vay v tem kontekstu ni zgolj zgodovinski lik – je kulturni simbol. Njeno delo, prisotnost in vpliv presegajo krajevno pripadnost. Gre za izročilo, ki nas vabi k sočutju, duhovni odprtosti in pogumu, da si upamo biti drugačni.
Zaradi svoje vloge zdravilke, pisateljice, spiritistke in predvsem humanitarke, ki je povezovala lokalno skupnost z evropskim kulturnim prostorom, je Adelma von Vay danes prepoznana kot pomembna osebnost slovenske kulturne dediščine. Njeno delovanje ni pustilo sledi le v Konjicah. Pustilo je miselni in etični pečat, ki ga danes kot družba šele začenjamo ceniti; skrb za skupnost, moč empatije in preseganje mej med duhovnim in vsakdanjim.
Adelma von Vay je s svojo karizmo, odprtim umom in močjo duha pomembno prispevala k zgodovinski identiteti slovenskega prostora. Ohranjanje njenega spomina, raziskovanje njenega dela in postavitev razstav, kot je ta, igra pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine in je hkrati spodbuda za prihodnje generacije – da razumejo, kako pomembno je negovati tisto, kar povezuje in zdravi.
Ta razstava je zato aktiven poklon ženski, ki je vedela, da ni dovolj le živeti, temveč je treba delovati z vizijo. In hkrati je poklon Slovenskim Konjicam, ki svojo kulturno preteklost ne le hranijo, temveč jo tudi živijo. Predstavlja del sodobne identitete in prihodnje poti.
Adelma von Vay je ogledalo časa, povabilo k tišini in most med svetovi.
Zala Krupljan, 7. 4. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar