Ostalo nam je veliko njenih kuharskih knjig; z rjavimi robovi, popackanih z moko, maslom ali s kapljico rdečega vina. V njih se skrivajo tako njeni ročno zapisani recepti kot taki, ki so krožili med njenimi prijateljicami.
Francka se je rodila v Šenčurju in se pred 2. svetovno vojno poročila v Cerklje. Njen mož Jože je imel tam mizarsko delavnico, ona pa je postala duša doma – vedno s predpasnikom na sebi. Iz njene kuhinje je vedno tako lepo dišalo. S kuhanjem je ohranjala vezi, ki so nas držale skupaj. V naši hiši je bilo vedno ogromno ljudi. Imela sta šest otrok in velikokrat je naredila pojedino kar za vse skupaj (tudi za njihove partnerje in svoje vnuke).
Spominjam se, kako je uživala med kuhanjem. Kot majhna deklica sem jo zelo rada opazovala med njenim ustvarjanjem v kuhinji. Med pripravo jabolčnega štrudlja sem bila vedno zraven. Najprej sva po mizi razgrnili bel prt, ki ga je uporabljala le za vlečeno testo. Dala mi je pomembno nalogo: olupiti jabolka. »Pazi na prste,« je rekla in mi pokazala, kako se jabolko obrača v dlani. Če sem kakšno jabolko olupila, ne da bi se pri tem pretrgala lupina, je vedno rekla: »To bo štrudelj za srečo.«
Medtem, ko je ona razvlekla testo do prosojnosti – s počasnimi, potrpežljivimi gibi, kot da gre za nekaj svetega –, sem jaz z žličko posipala drobtine, nato sva nanj potresli jabolka, cimet in včasih še nekaj rozin. Potem sva vsaka na svojem koncu poprijeli za prt in testo previdno zavili. Vedno mi je dovolila, da sem na koncu vrh štrudlja pomazala z maslom.
Vsakič, ko delam štrudelj, imam občutek, da je z menoj. Zaupala mi je košček njene tradicije, zato se vsakič, ko zadiši po štrudlju, spomnim nanjo in na najine skupne trenutke v kuhinji.
Njene kuharske knjige so zdaj moje. V njih niso zapisane le mere in sestavine, v njih je skrita pripadnost.
Še danes se spomnim njenih besed: »Če kuhaš za druge, jim s tem pokažeš, da jih imaš rad.«
»Zaupaj, da ima vsaka stvar svoj namen. Tudi tisto, kar se zdi majhno. Pri kuhanju in nasploh v življenju. Spoštuj oz. upoštevaj navodila v receptih in jed bo sigurno uspela.«
Vem, da bi stara mama rekla: »V življenju je tako kot pri kuhanju. Ne preskakuj korakov. Počasi se daleč pride. Ne gre za popolnost, gre za namen. S spoštovanjem, potrpljenjem in zaupanjem se stvari vedno povežejo.«
Maja Grošelj, 3. 5. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar