Izbirajte zgodbe po vrednotah:
Bil je čudovit sončen dan, ko sva se s prijateljico Petro dogovorili, da greva na izlet. Obe sva bili mladi mamici z dojenčkoma, starima le nekaj mesecev.
Bil je običajen delovni dan z vsemi obveznostmi, ki so me čakale. Med njimi je bila tudi udeležba na dogodku z naslovom Naše zgodbe, vaša vprašanja, ki so ga pripravili na Inštitutu Zlata pentljica.
V času, ko se vsepovsod srečujemo z nestrpnostjo, ki je včasih v zvezi z Romi tukaj na Dolenjskem tudi res upravičena, se introvert, kakršna sem, zazrem v spomine na svojo mladost in na prijateljstvo, ki se je stkalo po naključju, a je trajalo do smrti ene od obeh glavnih protagonistk.
Z možem imava tako kot številni drugi pari navado, da po kosilu skupaj spijeva kavico, zraven pa včasih prigrizneva kakšen piškot.
Nekje globoko v sanjah slišim zvok budilke, ki me vztrajno kliče v nov dan. »Cin cin,« me zbada v ušesa.
Vse mestne ulice so označene z imeni. V našem malem mestu pod Snežnikom se ena izmed njih imenuje Gubčeva ulica.
Dolgo nazaj sem si od takratnega partnerja sposodila avto. Prijateljica me je prosila, če ji lahko naredim uslugo in ji prepeljem stvari iz njenega starega v novo stanovanje.
Kljub temu, da je Marko Sekavčnik pred nekaj leti prenehal s kmetovanjem in prodal večji del kmetijske mehanizacije, se od svojega traktorja ni ločil.
Zima, kaj je že to? Kdaj bomo obuli tiste prelepe in najtoplejše snežke ter se ovili v volnene šale prelepih barv?
Sodelujte tudi vi
Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.