Na njej v bloku stanuje moja bivša sodelavka in prijateljica Irena Bradelj. Ireno poznam že dolga leta; še od takrat, ko sva delali v istem podjetju in sva bili povezani z delom. Včasih sva skupaj, če je imela pet minut časa, ko sva se srečali v službi, spili tudi kavico. Že od nekdaj je bila izredno komunikativna, zato je pogosto prispevala k zanimivim pogovorom med sodelavci. Od nekdaj je tudi rada pešačila in uživala v kilometrskih sprehodih.
Niso pa ji bili naklonjeni vsi. Njeni iskrenost in poštenost sta marsikoga motili, sama pa sem ti dve vrlini pri njej zelo cenila. Irena se je upokojila. Nisva se pogosto slišali preko telefona, a kadar sva se, sva bili zelo zadovoljni. Bodrila me je, da bom tudi sama kmalu dočakala odhod v penzijo, saj dnevi in meseci minevajo, kot bi mignil. Večkrat me je povabila, če bi se ji pridružila na sprehodu, a nisem čutila potrebe, dokler …
Čas je tekel in zaradi stečaja podjetja sem se znašla na zavodu za zaposlovanje. Vsak dan sem prelivala krokodilje solze in razmišljala, kako umiriti stresno situacijo, v kateri sem se znašla. Irena je izvedela za novico o stečaju. Poklicala ma je, me spodbujala, sočustvovala z mano in mi dajala pogum za premagovanje preizkušenj, ki so se znašle na moji poti. Ponovno je rekla, da se ji lahko pridružim na njenih vsakodnevnih sprehodih. Odzvala sem se na povabilo in začutila veliko olajšanje. Zdelo se mi je, kot bi me veter potegnil vase in mi tisti trenutek odvzel vse skrbi.
Najini vsakodnevni sprehodi niso bili maratonski, a bili so dovolj dolgi, da sva združili koristno s prijetnim. Nikoli nama ni zmanjkalo dobre volje, fotografiranja, srečevanja z živalmi na pašnikih, izmenjave kuharskih receptov in zabavnih trenutkov, ki so naju pognali v nalezljiv smeh. Kako se ne bi smejali, ko pa sva si med hojo želeli, da bi bil vsak bel papirček v travi, ki sva ga videli, loterijski listek, ki nama bi prinesel srečen dobitek. Z domišljijo sva preganjali stran vsakodnevne skrbi.
Od nje sem dobila ogromnih uporabnih informacij. Nesebično je delila vse, kar bi mi lahko koristilo pri nadaljnjem iskanju službe. Še danes sem ji neizmerno hvaležna, ker nikoli ni imela pomislekov, da bi mi zamolčala koristne stvari. Njeni odprtost in pripravljenost pomagati s številnimi nasveti v času moje brezposelnosti sta se izkazali za zelo veliko dragocenost. Njena podpora in druženje z njo v naravi sta mi veliko pomenili, zato sem lažje splavala iz stanja, v katerem sem se nahajala.
To je dokaz, da na svetu še vedno obstajajo ljudje, ki nesebično delijo tisto, kar nekdo drug potrebuje v danem trenutku.
Bernarda Jenko, 7. 4. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar