Tej odločitvi je v glavnem botrovalo to, da si z njim pomaga pri kakšnem gozdarskem opravilu, pozimi pa ga uporablja za pluženje snega. Koristi pa mu tudi za nekatere nekoliko drugačne podvige, kot je tudi ta, ki se ga je lotil nekaj časa nazaj.
Ko se je Marko nekega dne peljal proti domu, je ob cesti naenkrat zagledal mlajšega moškega, ki mu je mahal, naj ustavi. Moški, ki se je predstavil z imenom Jan, je povedal, da na relaciji Ljubljana–Koroška večkrat na mesec prevaža hrano za pse in mačke v različne podružnice.
Tokrat se je nič hudega sluteč ustavil na stranski makadamski poti, da bi si privoščil malico. Pred nekaj dnevi je deževalo, zato je bila pot precej razmočena, še zlasti ob travnatem delu, na katerega je zapeljal. Ko je hotel zapeljati z avtom naprej in se obrniti, ga je čakalo neprijetno presenečenje. Avto se nikamor ni premaknil in obtičal je na razmočenem terenu.
Znašel se je v škripcih, saj se mu je mudilo naprej, toda ni vedel, kako naj si pomaga. Ker na tem območju ni veliko stanujočih, je čakal kar nekaj časa, preden se je mimo pripeljal Marko. Takoj sta se lotila reševanja avtomobila. Medtem ko je Marko od zadaj potiskal avto, ga je Jan skušal zapeljati s travnatega predela nazaj na makadamsko pot. A glej ga zlomka, avto pri tem ni želel sodelovati. Ni se premaknil prav daleč, le še bolj se je ugreznil v zemljo.
»Lahko poskusiva še tako, da vi sedete za volan, jaz pa potiskam avto, saj sem kar precej močen,« je optimistično predlagal Jan. Tako sta zamenjala poziciji in še nekajkrat poskusila. Na žalost so bili vsi poskusi neuspešni, Janu pa se je že pošteno mudilo naprej, zato se je Marko odločil za drugačno rešitev. »Odpeljal se bom domov po traktor, drugače nama ne bo uspelo,« je predlagal in čez nekaj trenutkov odhitel po traktor.
Ta poteza se je izkazala za veliko boljšo, saj je Marko, ko je prispel nazaj, priklenil Janov avto na traktor in končno jima ga je uspelo spraviti nazaj na cesto. Jan ni vedel, kako bi se zahvalil Marku, saj bi brez njegove pomoči težko opravil vse, kar ga je tisti dan čakalo, toda Marko mu je le dejal: »Ni prvič, da sem komu pomagal na tak način, in prav gotovo tudi zadnjič ne. Če je le v moji moči, vedno priskočim na pomoč.«
Mateja Sekavčnik, 28. 3. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar