A če je ura prerana, lahko manko spanca sčasoma boli kot rana, kar pa se mi na srečo zgodi bolj redko, vendar vseeno dovolj pogosto, da me je izučilo, da premetavanje po postelji in premikanje ure naprej v mislih moji psihi ne pomaga najbolj. Zato se tudi na ta dan navsezgodaj – ups, saj je še noč – odločim, da kar vstanem in opravim svoj vsakodnevni jutranji ritual. A tokrat pač veliko počasneje. Tako se budna kot sova odpravim spit toplo limonado, telovadit, nato pa vse skupaj odplaknit z ledenim tušem. Po vsem tem se našpičena kot sova odpravim v službo.
Rana ura – zlata ura; tako pravijo nekateri sodelavci. Zato na to zgodnje jutro, ko je še tema, v pisarni nisem osamljena. Tu je že sodelavec Samo – glavni čuk v naši pisarni. Veselo me pozdravi: »O, danes si pa zgodnja in ne samo zgodna!« Z zgodna je mislil prikupna, kakopak ☺ O, ta naš hudomušni Samo. Seveda nama za še lepši začetek dneva skuha odlično kavo, zato zadiši po celem poslopju, vendar se je pri količini kave pošteno uštel. Te je namreč skuhal mnogo preveč. Glede na zgodnjo uro še lep čas ni bilo pričakovati kakšne nove delovne in po kavi hrepeneče duše. In kaj zdaj? Jo shraniva za kasneje? Pravijo, da je mrzla kava vir lepote. Vendar sva midva za to rešitev čisto prelepa, hihi. In prav nič nama ne diši splakovanje grla z mrzlo rjavo tekočino. Samo skomigne z rameni in nagne džezvo proti kuhinjskemu odtoku. Malce preden se ta poživljajoči napitek splakne med odpadne vode in poživi kakšnega glodavca na poti, se Samo domisli genialne rešitve. Danes namreč pride po dolgem času v pisarno sodelavka Majda, ki naravnost obožuje mrzlo kavo. Samo za piko na i nekje izbrska skodelico z napisom super sodelavka in jo postavi na Majdino delovno mizo.
Rana ura – ne, hvala; tako pravi sodelavka Majda. Ko skoraj po štirih prileze po stopnicah v pisarno, se sliši, kot da bi osvojila najmanj Triglav. Samo je že skorajda pozabil na jutranjo lepotilno zdravilo, ki jo je pripravil za Majdo, njej pa se še napol zaprte učke na široko odprejo, ko zagleda napis na skodelici. Ko vidi, kaj je v njej, pa se skorajda stopi od sreče in vsa vzhičena, na polno prebujena še pred prvim požirkom kavice, izjavi: »To je to, kar zdaj potrebujem. Obožujem mrzlo kavo! Kdo mi je pripravil to lepo presenečenje v prelepi šalčki?« Samo se je samo hudomušno nasmehnil. Kako malo je treba, da je dan še lepši. In da je naša lepa Majda še lepša. Če ne zaradi mrzle kave, pa zaradi zadovoljnega nasmeška, lepšega od vsakega zlatega nakita.
Mojca Guzelj, 20. 2. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar