Tudi če malce pikajo, nas ne moti. Pustimo na strani jutranje drgnjenje avtomobilske šipe, ko šteje vsaka sekunda. In zastoje na cesti, ki se pač ne štejejo v sekundah.
Končno je pritisnila zima. No, resnici na ljubo bolj njen preblisk. V trenutku smo iz omar izvlekli vso volneno in puhasto zimsko opremo. Kot da nas na prvem vogalu čaka policijska kontrola, ki preverja profile volnenih zank in podplatov. Kako je na ta prelep mrzli dan čakal šele Robi, ki preprosto ljubi zime, saj mu je ves čas vroče. Zapodil se je v zimsko omaro, saj si je želel na ta čudoviti dan nadeti svojo ljubo staro bundo. Privoščil si jo je pred mnogimi leti v tujini in nakup slednje je štel med boljše naložbe. Bila je topla in mehka. Objemala in grela ga je ravno prav in na ravno pravih mestih. Dolga leta mu je služila, on pa jo je čuval in sila skrbno obešal le na široke in mehke obešalnike. In ni si predstavljal, da bi se lahko to njuno sožitje kdaj končalo. Z nasmeškom na ustih jo je tudi na ta dan nežno vzel iz njenega temnega poletnega brlogca. In glej ga zlomka; bunda je bila strgana! Robi je osuplo zastal in nekaj dolgih sekund zbiral svoje misli.
Robi se je v trenutku prelevil v malega Robka, ki je opazil, da je njegova najljubša igrača zlomljena. Zlomka, ne gre le za igračo, ampak za njegovo najljubšo bundico! Vrag je vzel šalo. Takoj je poklical svojo mamo: »Mami, moja bundica je strgana! Takoj ti jo pripeljem. Prosim, pripravi šivalni stroj in mi jo zašij.« Mama je žalostno odvrnila, da šivalni stroj ne dela pa tudi, da ni tako dobra šivilja, da bi krpala bunde. Nazadnje je le potolažila Robka in se domislila, da bi bundico morda znala zašiti njena ta mlada, žena Robijevega brata, saj je ta od sile; povsod se znajde ter vse reši in popravi. Robko jo je poklical, a mu žal tudi ona ni mogla pomagati.
Robko je ves obupan stiskal svojo bundico v naročju, nato pa se je spomnil na svojo najdražjo, ki o šivanju nima pojma, zato mu ta ideja do sedaj niti ni prišla na misel, pozna pa ljudi vseh profilov in z vseh vetrov. In on je bil že cel dan brez svoje bundice. Poslal ji je sporočilo. Njegova najdražja je šla takoj v akcijo in povprašala sodelavke. Sila priročna sodelavka Monika se je takoj pohvalila: »Mojemu možu se je to zgodilo pred nekaj dnevi. Zašila sem mu bundo. Obvladam. Prinesi.«
Monika je vrhunsko opravila svoje delo. Tako je bila bunda naslednji dan že gotova in skoraj kot nova. S tem je bila stiska končana. Robi in njegova bunda se bosta tako lahko stiskala in živela v sožitju še vrsto zim.
Mojca Guzelj, 7. 3. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar