Srčno se razdaja, kar pa ji tudi napolni srce.
Zaradi vseh svojih dejavnosti je pogosto na poti. Vrsto let ji je pri tem služil star in počasen, a dobro ohranjen avtomobilček. Ko je najstarejši sin opravil izpit za avto, se je odločila, da mu podari to svojo staro dobro škatlico na štirih kolesih. Hm, s čim pa se bo sedaj ona vozila iz službe domov, od opravka do opravka, od sorodnika do sorodnika, od vrta do njive …? Na to ob tem, ko je dala srčno darilo svojemu sinu, ni pomislila. Kje naj sedaj najde zanesljivo prevozno škatlico, ki ji bo služila še vrsto let? Zanjo je avto pač prevozno sredstvo, ki te pripelje od točke A do točke B. No, ob naštevanju teh točk bi lahko skoraj prišli do konca abecede.
Martina si je redko privoščila kaj zase. Sedaj, v najlepših 50. letih, pa se je le spametovala. Srce ji je zaigralo ob mogočnem lepotcu. O, kako visok in postaven je bil. In kako poskočen! Pa ubogljiv – odzval se je na vse njene želje, samo na pravi gumb je bilo treba pritisniti. O, kaj bi dala, ko bi bilo tako tudi doma … Pregrešne misli so ji švigale po glavi. Drzno si ga je navsezadnje le omislila – svojega novega in mladega dragega po imenu Pežó (bojda na njegovi osebni piše Peugeot).
Martina in njen Pežó sta se družila kar nekaj let. Vsako jutro se je, potem ko se je zbudila, samo na hitro osvežila, nato pa se je zapodila vanj, da skupaj preživita še en dan kot iz sanj. Nekega jutra, ko se je strastno zapodila proti njemu, pa ga njene oči niso več ugledale. Njen Pežó je izginil. Prečesala je vsa parkirišča v okolici. Ni ga bilo. Očitno si ga je sila predrzno zaželel nekdo drug in ji ga za vedno odtujil. Martinino srce je bilo zlomljeno. Izgubila je Pežója, z njim pa še poln prtljažnik sladkega krompirja.
Sorodniki so sočustvovali z Martino in jo tolažili. Hvaležni za vse dobrote, ki jim jih je do sedaj nudila, so se odločili, da se ji vsaj malo oddolžijo. Martina je seveda objokovala svojega štirikolesnega sopotnika, srčni, kot je, pa ji je bilo žal tudi, da z ukradenim sladkim krompirjem ni mogla obdariti svojih sorodnikov. Pa so jo tokrat presenetili oni. Pežója ji žal niso mogli povrniti, lahko pa so ji – vsaj za trenutek – namesto z visokim in postavnim avtomobilom dan polepšali z enim največjih predstavnikom svoje vrste; z mogočnim sladkim krompirjem, ki je celo prekašal ukradeni krompirček ☺ Martina jim je bila za tega slastnega mogotca še kako hvaležna, saj je bil unikaten in nenadomestljiv; kot so nenadomestljivi sorodniki in srčni ljudje. Avtomobil pa je vsekakor lažje nadomestiti z novim, saj je navsezadnje le kos neunikatne pločevine.
Mojca Guzelj, 16. 3. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar