Izbirajte zgodbe po vrednotah:
V svetu, kjer pogosto šteje, koliko daš, je najlepše tisto, kar podarimo z dušo, in ne z denarjem.
S štajerskega konca, natančneje iz Celja, je kot gost takrat prvič prišel na domačo turistično kmetijo Ferencovih, ki se nahaja na severovzhodu naše prelepe slovenske dežele.
Bilo je nekaj časa nazaj, ko sem bila ob koncu dneva, polnem opravkov, na poti proti Koroški.
Dora je sila iznajdljiva in ročno spretna punca. Stalno je v gibanju. Zvedava, učljiva, pronicljiva.
To zgodbo mi je nekoč povedala mama Lidija Krupljan. Sedeli sva na vrtu ob hiši v Slovenski Bistrici z razgledom na stadion, ki sta ga takrat od nas ločila le cesta in nekaj grmovja.
Na stari fotografiji je sedem ljudi. Sonce močno sije, čeprav črnina slike to dobro skrije.
Vroča julijska nedelja je bila kot nalašč za kratek izlet s Štajerske na našo prelepo Obalo.
Ne gre le za to, da čutimo pripadnost do kraja, kjer se rodimo, ampak da poleg tega čutimo tudi pripadnost in spoštovanje do kraja, kjer se odločimo živeti ali celo za vedno ostati.
Človek lahko človeku pomaga na najrazličnejše, včasih prav posebne načine. A o tem gotovo nisem razmišljal takrat, pred leti, ko sem prvič obiskal gospo Angelo.
Sodelujte tudi vi
Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.