Kuha, šiva, lovi ribe, vrtnari, vlaga zelenjavo, telovadi, ustvarja makrameje, riše mandale, nabira stare veje v gozdu in iz njih izdeluje omare … Ni da ni … A lepega dne Dora obleži. Preveč je bilo vseh aktivnosti in tudi Dorino telo potrebuje počitek. Torej, Dora za nekaj dni vročična odleži, nato pa jo že pričnejo srbeti prsti. In kaj naj sicer vedno aktivna Dora počne zdaj?
Dora pokliče prijateljico Mojco in ji v enem dahu našteje, kaj vse bo počela, ko ozdravi. A navsezadnje ugotovi, da jo najbolj skrbi, kaj naj počne zdaj, v tem trenutku, ko še ne more na polno letati naokoli, ležati ves čas v postelji pa tudi ne. Na pol v šali navsezadnje izdavi: »Ma, najboljše, da začnem kar štrikati.«
Mojca takoj pomisli na svojo mamo, nekdanjo strastno štrikarico, ki je sedaj že malce v letih in slabše vidi. Tudi prsti je ne ubogajo več tako kot včasih, ampak rekvizite pa najverjetneje še ima!
Mojca svojo prijateljico Doro zelo dobro pozna in je prepričana, da se bo lotila tudi štrikanja. Tako nemudoma pokliče svojo mamo in akcija se prične. Dora je sicer to o štrikanju rekla na pol v šali, a vrag je vzel šalo (beri: Mojčina mama je vzela šalo!) Hm, morda bo rezultat vsega skupaj prelep šal? Od šale do šala.☺
Mojčina mama prebrska vse omare in predale. Ob tem se spominja, kaj vse je že naštrikala. Njena Mojčka je pozimi vedno hodila naokoli v njenih ročno izdelanih volnenih, barvno ujemajočih se kompletkih. Najbolj pri srcu ji je bil roza komplet: šal, kapa in gamaše v živo roza barvi. Ni ga bilo junaka, ki bi jo lahko spregledal v meglenih zimskih jutrih.
A Mojčina mama tokrat živo roza volne (na Dorino srečo) v svojih skritih zalogah volne ne najde več, najde pa kar zajetno zalogo raznoraznih in raznobarvnih volnenih klobčičev. In da je bera popolna, na knjižni polici najde še knjigo Dve levi, dve desni – pravi priročnik za pletenje!
S kakšnim veseljem Mojca oddrvi k Dori in ji izroči uvajalni štrikarski komplet – kile volne in priročnik za pletenje. Ha! Da bo mera presenečenja še večja in bo imela Dora še več dela, naj vam zaupam še to, da Dora prihaja iz Francije in se intenzivno uči slovenščine, priročnik za pletenje pa je seveda v slovenščini. Tako je presenečenje, ki ga je pripravila Mojčina mama, ubilo dve muhi na en mah; Dora se bo naučila štrikati, ob tem pa bo še kako izpopolnila svoje znanje slovenščine!
Hkrati gre za prikaz, kako pomembno je, da se medsebojno podpiramo v dobrih in slabih časih. In kako lahko tudi skozi majhna dejanja pokažemo, kako smo pripadni Sloveniji in ponosni nanjo ter z veseljem negujemo in širimo naš prelepi slovenski jezik.
Mojca Guzelj, 22. 7. 2025