5 TEMELJNIH VREDNOT SLOVENIJE

Včasih pošlje življenje v naš vsakdan posebne duše, ki s svojo prisotnostjo obogatijo naš svet. Tiho se nas dotaknejo kot nežna sapica, ne da bi kaj zahtevale, same pa veliko dajo. Lepo je pisati zgodbico o tihem bogastvu zmernosti, ki pusti sled. Gospa Marta Debevc iz Male Bukovice pri Ilirski Bistrici je dokaz za to. Daje z rokami in podarja s srcem.

V moj svet je vstopila po naključju. Z njo me je seznanila prijateljica Lili, Martina sovaščanka. Gospo v spoštljivih letih je pripeljala k meni na obisk, da bi zanjo izdelala voščilnico za posebno priložnost. Voščilnice sicer izdelujem le za lastno rabo, a sem se z veseljem odzvala na njeno prošnjo. Čeprav te gospe nisem videla še nikoli prej, sem ji želela ustreči – ne zaradi dolžnosti, temveč zaradi notranjega zadovoljstva, ki ga začutim, ko nekomu nekaj podarim. Želela mi je plačati za uslugo, vendar je bila ta brezplačna.

Prvi Martin obisk se mi je zdel domač, preprost in pisano vpet v pogovor, kar je že tisti dan obarvalo z novimi odtenki. Ob skupnem pitju kavice in prijetnem klepetu sem začutila njeno modrost. Iz njenih besed sem razbrala veliko življenjskih izkušenj, zaradi katerih je postala močna, hvaležna in srčna osebo. Marta s seboj ni prinesla le svojega nasmeha, temveč mi je poklonila darilo, ki so ga izdelale njene roke. Podarila mi je kvačkane prijemalke, funkcionalne ter stkane iz niti ljubezni in skrbnosti. Moja obiskovalka me je kasneje še večkrat obdarila z nešteto čudovitimi drobnarijami, ki sem jih z veseljem vključila v svoje ljubiteljsko delo.

Hitro sem spoznala, da je Marta nekaj posebnega. Njena prisotnost pusti sled. Vedno, ko pride  na obisk, s seboj prinese kakšno darilo; ne kupljeno, temveč ustvarjeno, unikatno, njeno ročno delo neprecenljive vrednosti. Vem, da ročna dela niso le spretnost, temveč izraz srca. Gospa Marta ve, da neizmerno cenim njena darila. Za veliko noč me je presenetila s kvačkanimi pirhi. Tako prefinjeni in domiselni so bili, da so navdušili vsakogar, ki je stopil skozi vrata moje hiše.

Njene roke pripovedujejo zgodbe, stkane iz niti potrpežljivosti, odseva njene duše, vložene ljubezni in smisla za lepoto. Njena darila so neprecenljiva in nosijo sporočilo: »Kar naredim, tudi podarim.« V teh besedah je skrita vsa njena veličina, v teh besedah je skrita filozofija zmernosti; brez pretiravanja, brez zahtev, le iskreno dajanje. Njena dobrota je tiha, a močna. Iz nje žari njena velikodušnost.

Sprejemati takšna darila ni vedno lahko. Občutek dolžnosti lahko zamegli hvaležnost. A od Marte sem se naučila, da je pomembno sprejeti z ljubeznijo, spoštovati trud drugega in dovoliti daru, da doseže svoj namen.

Zmernost nas uči ravnovesja med dajanjem in prejemanjem. Uči nas, da če nekdo nekaj podari, dobi darilo večjo težo in pomen. Zmernost ne pomeni manj, ampak dovolj. Pomeni vedeti, kdaj dati in kdaj sprejeti, kdaj izbrati tišino namesto razkazovanja, kdaj podariti malenkost namesto bogastva. Zmernost ni skromnost. Uči nas tudi, da resnično bogastvo ni v količini, temveč v iskrenosti srca. Zmernost ni skromnost, temveč ravnotežje med srcem, ki daje, in roko, ki sprejme.

Hvaležna sem, da poznam gospo Marto, ki zna ogreti srca drugih ljudi. Njena prisotnost je dar. Najlepše stvari v življenju so tiste, ki so narejene z ljubeznijo in podarjene s srcem. Preprosta dejanja ustvarjajo čudeže in čarovnijo. V njih so tihe kretnje, ki gradijo mostove med ljudmi.

Bernarda Jenko, 4. 8. 2025