Izbirajte zgodbe po vrednotah:
Za Jožetovo hišo v Cerkljah je stal njegov ponos: čebelnjak z dvanajstimi lepo pobarvanimi panji.
V majhni dolini, skriti med dvema nežno zaobljenima hriboma v bližini Slovenskih Konjic, se nahaja naselje, kjer so ljudje vedno nekaj preganjali; čas, cilje, perfekcionizem ali pa drug drugega.
V Konjicah se skoraj vsi poznamo med sabo. In če koga vprašaš, kdo je gospa Ruža Klokočovnik, ti bodo rekli: »A tista, ki ima vedno rože na balkonu, doma pa peče kifeljce brez sladkorja?«
Včasih srečaš človeka, ki te spomni, da ni treba, da bi bilo življenje popolno, da bi bilo lepo.
Teta Rozika je bila žena babičinega brata. Ni bila teta, kakršna bi te objemala in razlagala, kako si zrasla.
Na obrobju Slovenske Bistrice, tam, kjer se hribi počasi zlagajo v dolino, stoji stara hiša Pristovnikovih.
V svetu, kjer pogosto šteje, koliko daš, je najlepše tisto, kar podarimo z dušo, in ne z denarjem.
To zgodbo mi je nekoč povedala mama Lidija Krupljan. Sedeli sva na vrtu ob hiši v Slovenski Bistrici z razgledom na stadion, ki sta ga takrat od nas ločila le cesta in nekaj grmovja.
Človek lahko človeku pomaga na najrazličnejše, včasih prav posebne načine. A o tem gotovo nisem razmišljal takrat, pred leti, ko sem prvič obiskal gospo Angelo.
Sodelujte tudi vi
Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)