Izbirajte zgodbe po vrednotah:
Bilo je nekaj časa nazaj, ko sem bila ob koncu dneva, polnem opravkov, na poti proti Koroški.
Dora je sila iznajdljiva in ročno spretna punca. Stalno je v gibanju. Zvedava, učljiva, pronicljiva.
Na stari fotografiji je sedem ljudi. Sonce močno sije, čeprav črnina slike to dobro skrije.
Ne gre le za to, da čutimo pripadnost do kraja, kjer se rodimo, ampak da poleg tega čutimo tudi pripadnost in spoštovanje do kraja, kjer se odločimo živeti ali celo za vedno ostati.
Ko zaprem oči in prikličem spomine, se mi vedno znova prikažejo slike tistih prav posebnih – pustnih dni.
Le malokdo, ki se danes sprehodi skozi Slovenske Konjice, med vonjem po sveže pečenem kruhu v pekarni na starem trgu in zvokom cerkvenih zvonov cerkve Sv. Jurija, pomisli, da so ti kraji nekoč skrivali pravi zaklad ljubiteljskega gledališča.
Kot otrok nisem imela enega vrtca. Bila sem vmes. Malo pri babici in dedku v Slovenski Bistrici, malo pa pri mami v Slovenskih Konjicah.
V mali vasici Cerklje pod Krvavcem živi Lidija, izredno srčna ženska z močnim čutom do svojega kraja.
Turistično Društvo Lovrenc Raka je v sklopu vseslovenskega projekta 2000 zrn pšenice za novo tisočletje izvedlo tradicionalno ročno žetev (oz. žetev na starodaven način) pri gradu na Raki.
Sodelujte tudi vi
Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)