Izbirajte zgodbe po vrednotah:
Naneslo je, da sva se z možem odpravila na izlet z upokojenci. Takoj sem dobila občutek, da bova v dobri družbi.
Rozalijo Klokočovnik poznam že vrsto let. Pravzaprav bi bilo bolj pošteno reči, da ona pozna mene.
Po tem, ko je prejšnji teden Slovensko Bistrico zajel močan snežni metež, so bili številne ulice, pločniki in javne površine težko prehodni.
Ko je tistega zgodnjega jutra zazvonil telefon, Tatjana Sodin Trunkl sprva ni razumela pomena besed, ki so prihajale z druge strani.
Stojim pred oknom in opazujem snežinke, ki poplesavajo po nebu. Padajo kot že dolgo ne. V spominu odtavam mnogo let nazaj.
Včasih je kakšen kraj ali idiličen prostor zelo težko opisati; tudi meni je zdaj. V mojem spominu je hiška na hribčku med grmovjem in gozdom.
Drevo. Drevesa. Živa bitja, ki me zelo pritegnejo. Rada imam njihove krošnje in debla ter še posebej razgibane in razvejane korenine.
Kot mlada diplomirana učiteljica sem prišla poučevat v majhno vasico na Posavskem hribovju. V majhno vasico in v majhno šolo.
Januarski torek je bil eden tistih dni, ko je zima pokazala vso svojo moč. Nekateri so ga videli kot belo pravljico, drugim pa je predstavljal skrbi, negodovanje in previdne poglede proti cesti.
Sodelujte tudi vi
Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.