Tam najdemo mir, si napolnimo baterije in se razgibamo, lahko pa je to tudi čas, ko zavihamo rokave in uredimo okolico svojih domov, vrtov, njiv in sadovnjakov. Pomlad prinese novo energijo – ne le naravi, temveč tudi ljudem.
V nekaterih hišah prebivajo starejši ljudje, ki nekoliko težje poprimejo za zahtevnejša opravila. Pri opravljanju določenih opravil pa je preprosto potrebnih več rok, da je delo hitreje in bolj skrbno opravljeno. In ko sovaščani to opazijo, sploh ni vprašanje, ali pomagati ali ne, saj pomoč pride sama od sebe.
Pri naših bližnjih sosedih v vasi Veliko Mraševo živita mama Stanka in hči Irena. Moj mož in sin jima poleti rada priskočita na pomoč s košnjo dela njune domačije. V teh dneh pa sta jima na pomoč priskočila sovaščana in prijatelja Mateja in njen mož Martin z njunima sinovoma; s triletnim Markom in petletnim Majem. Dogovorili so se, da bodo skupaj očistili okolico hiše. Treba je bilo požagati dve onemogli drevesi in nekaj grmičevja.
Delo se je začelo hitro odvijati. Zaslišal se je zvok motorke, ki jo je Martin spretno vihtel, medtem ko je Mateja vlekla na kup veje in grabila odpadlo listje. Otroka sta se v bližini igrala z Ireno in Stanko, starejši pa je tu in tam za seboj povlekel kakšno manjšo vejo in jo ponosno odložil na pripravljen kup. Ko sem ga vprašala, komu pomaga, je resno in preudarno odgovoril, da atiju in mamici. Njegov odgovor je vsem narisal nasmeh na obraz – tako prisrčen in iskren je bil. Zdelo se je, kot da želi v odgovor vključiti tako mamico kot atija, in prav v tem se je pokazala njegova otroška modrost.
Delo je gladko teklo naprej in kljub rahlemu dežju so vse, kar so si zadali, tudi naredili. Okolica je takoj drugače zadihala. Grmovje je bilo lepo obrezano, drevesa razžagana in zložena v drvarnici, plevel in listje pa sta romala na kompost.
Irena in Stanka sta bili seveda veseli, da je bilo delo opravljeno, sta se pa hkrati počutili nekoliko nelagodno, ker vsega nista zmogli sami in je pomoč prišla kar sama od sebe. Povedali sta tudi, da jima je bilo prijetno, ker sta lahko popazili na Marka in Maja, medtem ko sta Martin in Mateja opravljala delo. Strinjali sta se, da se dobro delo vrača z dobrim.
Lepo je bilo opazovati, kako složno so sodelovali in kako sta bila starša zgled svojima sinovoma. S tem, ko je bila okolica urejena, ni zapihal le bolj svež zrak okoli hiše, temveč so se posledično prijateljske in medgeneracijske vezi še okrepile. In prav to je tisto, kar daje takšnim dnem posebno toplino.
Andreja Bakšič Grozdina, 23. 2. 2026