Na zahodnem robu planote je umeščeno kopišče – prostor za oglarsko kopo. Tradicionalno gospodarsko opravilo, ki je imelo skozi stoletja svoje središče v gozdovih Gorjancev, danes ohranjajo pri življenju člani Društva Gorjanske košenice, ki vsako leto (predvidoma v septembru) prikažejo postopek kuhanja oglja. Slednjega nato tudi skladiščijo in dajo v lično embalažo z blagovno znamko Miklavško oglje.
Priprave se vedno odvijajo že nekaj časa pred dogodkom. Letos so z nekaterimi izmed njih začeli že julija in avgusta. Pri tem lahko na pomoč priskočijo tudi ostali ljubitelji. Tako je tudi letos prišel pomagat Mitja.
Na Gorjancih oglje pridobivajo s tradicionalnim postopkom žganja lesa v ogljenicah – kopah. Les zložijo v stožčasto kopo, jo prekrijejo z zemljo, travo, s smrekovimi vejami in praprotjo ter jo počasi žgejo več dni ob nadzorovanem dotoku zraka. Na tej prekriti zmesi zaradi dovoda zraka in lažjega uhajanja dima naredijo še odprtine. Med počasnim tlenjem se tako iz lesa izločajo plini in vlaga, ostane pa oglje. Postopek zahteva veliko znanja ter natančnega nadzora temperature in zraka, da les ne zgori v pepel. V preteklosti (in ponekod tudi sedaj) so na ta način kuhali oglje.
V kopi je največ leske, ki je najboljša za oglje, sicer pa se je uporabljalo listavce (bukev, gaber, javor). Kopo prižigajo prvo soboto v septembru in gori približno dva tedna, v tem času pa člani društva noč in dan skrbno nadzorujejo kuhanje oglja.
Oglje se kuha pri 250–280 stopinjah Celzija. Barva uhajajočega dima je znak, kdaj je oglje kuhano. Ob suhem vremenu kopo razdrejo in jo ohladijo. Ko jo razdrejo, pridobijo okoli 1500 kilogramov prvovrstnega oglja. Čeprav nekaj oglja tudi prodajo, jim pri vsem skupaj ne gre za zaslužek, pač pa za ohranjanje starega, že skoraj pozabljenega opravila in znanja ter za njun prenos na mladi rod.
Vsako leto pride v okviru naravoslovnih dni 600 do 700 šolarjev na ogled kope, ki poslušajo razlago o oglarjenju, gozdovih in pomenu ekologije.
Andreja Bakšič Grozdina, 27. 8. 2025