S svojo nepopustljivo natančnostjo in predanostjo delu je bil spoštovan in včasih celo nekoliko strahospoštovan med gostinci. A ko je pred tridesetimi leti obesil službeno značko na klin, ni niti za trenutek pomislil, da bi sedel križem rok. Namesto tega je našel novo strast – peko princes krofov, ki je postala njegov način izražanja ljubezni do življenja in ljudi.
Vsako jutro, ko sonce še lenobno »kuka« izza gričev in meglice počasi zapuščajo doline, Milan že kuha osnovno testo za princeske. Njegove roke, ki so nekoč preverjale čistočo kuhinjskih površin, zdaj s potrpežljivostjo in veseljem oblikujejo popolne sladke zalogajčke z rahlo kremo. Njegova kuhinja vedno diši po maslu in vanilji. Zvoki mešanja in drobnega prasketanja pečice ustvarjajo prijetno melodijo jutranjega rituala, ki mu daje občutek izpolnjenosti.
»Spet bo dišalo po sladkih dobrotah!« si reče z nasmeškom, ko skrbno oblikuje testo in vanj vbrizgava bogato vanilijevo kremo.
Ko iz pečice vzame sveže pečene profiterole, jih skrbno ohladi, napolni s kremo in nato zloži v lepo pleteno košaro, prekrito s čistim lanenim prtičem, in se odpravi na svojo drugo najljubšo dejavnost – pohodništvo. Njegove poti ga vodijo po številnih slovenskih gorah, od prijaznih gričev do mogočnih vrhov, kjer se diha svež zrak in srce bije v ritmu narave.
Obut v pohodne čevlje, s kapo na glavi in zvesto leseno palico v roki, koraka po gorskih poteh, ki jih pozna kot lasten žep. Vsak korak mu je znan, vsaka pot ga spomni na pretekle pustolovščine. Pot mu pogosto prekrižajo pohodniki – izkušeni planinci, mladi pohodniški popotniki in družine z otroki. Ko sreča utrujenega pohodnika, mu s prijaznim nasmehom podari princes krof in nekaj spodbudnih besed.
»Za malo energije in veliko veselja!« reče in izroči dišečo dobrotico, ki jo je pripravil z vsem srcem.
Nekateri pravijo, da so tako dobri, da jih je treba poskusiti vsaj enkrat v življenju. Drugi prisegajo, da jim Milanovi princes krofi dajo toliko moči, da lažje premagajo še tako strm vzpon.
»Milan, kako ti uspejo tako mehki in slastni?« ga vpraša mladi pohodnik.
Milan se nasmehne in pomežikne: »Skrivnost je preprosta – ljubezen in potrpežljivost!«
Ljudje ga sprašujejo po receptih, nekateri ga celo prosijo, naj speče princes krofe za posebne priložnosti. Milan se ob tem vedno le nasmehne in odgovori, da so princes krofi narejeni z ljubeznijo in da jih prav ta sestavina naredi neponovljive.
Včasih si na enem od vrhov privošči daljši postanek. Sede na klopco ali skalo, nato pa iz nahrbtnika vzame termovko s toplim čajem in uživa v veličastnem razgledu. V tistem trenutku se počuti izpopolnjenega – njegovo življenje je zdaj sestavljeno iz preprostih radosti, ki mu dajejo smisel.
»Kaj še bi si lahko želel? Svež zrak, dobri ljudje in moji princes krofi!« reče sam pri sebi in se nasloni nazaj, uživajoč v trenutku.
Za Milana je življenje po upokojitvi sladko – prav zaradi drobnih sladkih zalogajčkov, ki prinašajo trenutke sreče.
Zala Krupljan, 12. 2. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar