5 TEMELJNIH VREDNOT SLOVENIJE

Pred 60 oz. 70 leti je bilo kmečko življenje precej skromno. Primanjkovalo je namreč hrane in ostalih življenjskih dobrin. 

Nič drugače ni bilo pri Tonetu doma. Skupaj s staršema, bratom, teto in stricem so živeli v dotrajani hiši in prišel je čas, ko bi bilo počasi treba prenoviti vsa kmetijska poslopja s hlevom na čelu. To je bil povod, da se je Tone odločil oditi s trebuhom za kruhom in si ustvariti dostojnejše življenje zase, nekaj prisluženega denarja pa je želel nameniti tudi svojim domačim. 

Ni mu bilo lahko zapustiti družino in prijatelje, vendar je bilo to potrebno. Še posebej navezan je bil na dekle Karolino iz iste vasi, ki je bila prav tako namenjena v svet; odšla je v Avstrijo. Tone je preko poznanstev kmalu dobil delo v nemškem mestu Stuttgart. Delal je v gradbeništvu, živel pa v delavski baraki. Kmalu je iz pomočnika napredoval v delovodjo. Njegovo življenje se je še dodatno izboljšalo, ko je nekega dne naletel na gospoda Wartha, ki mu je ponudil lepo sobo v svoji hiši po ugodni ceni v najem.

V vsem tem času sta s Karolino ohranjala stike in si redno dopisovala. Kmalu so se njune vezi tako močno prepletle, da sta se odločila za poroko. Tako sta se oba za kratek čas vrnila iz tujine in se leta 1969 poročila v viški cerkvi v Ljubljani. 

Kmalu sta se vrnila nazaj v tujino; tokrat skupaj kot mož in žena. Odšla sta v Nemčijo in še naprej stanovala pri zelo prijetni in gostoljubni družini Warth. Tudi Karolina si je našla delo. Delala je kot pomočnica v kuhinji. Nekako sta si uredila življenje in kmalu sta izvedela, da pričakujeta njunega prvega otročička. Tonetovo srce je vse bolj in bolj hrepenelo po vrnitvi v domovino, v rodni kraj. Želja se je še okrepila, ko so od doma začela prihajati pisma s prošnjami, naj se vrneta.

Po drugi strani jima je družina Warth, ko je izvedela za naraščaj, ponudila večje stanovanje, Karolina pa je prejela tudi ponudbo za varstvo dojenčka v neposredni bližini njene službe. Na otroka naj bi pazila sodelavka, ki se je takrat odpravljala v pokoj. Odločitev glede vrnitve je bila za Karolino težja, saj sta si s Tonetom pri družini Warth uredila topel dom, v službi pa se je počutila zelo dobro, saj so jo cenili. 

Zavedala sta se, da ne bo lahko in da ju ob vrnitvi domov čaka velika sprememba; ureditev življenja na novo. Toda odločitev je padla. Tonetov klic srca je prevladal nad vsem, Karolina pa mu je sledila. Tako sta se nekaj tednov po rojstvu hčerke vrnila nazaj v svoj rodni kraj. Pripadnost domovini, domači rodni zemlji in ljudem je bila premočna, da bi ostala v tujini. 

Nemčija jima je ponudila širok pogled na svet, lepe možnosti za lagodnejše življenje in tudi toplino, ki sta je bila deležna pri nemški družini. Tega nista nikoli pozabila, saj sta še mnogo let ostala v stikih z njimi. Kmalu po vrnitvi sta Tone in Karolina močno zavihala rokave in zgradila svojo hiško, v kateri sta zaživela s štirimi hčerami in ostalimi družinskimi člani. Ob koncu zgodbe me spreleti tale misel: Dom je tam, kjer je srce, in tja spadaš.

Jožica Kous, 28. 11. 2025