Poleg njihovih članov se je pohoda udeležilo tudi nekaj ostalih pohodnikov. Sobota je bila najbolj primeren dan za to in tako se je zgodaj zjutraj na izhodiščni točki zbrala skupina ljudi prešerne volje. Po uvodnem pozdravu in dobrosrčnih napotkih vodnikov je prišel čas za vzpon. Z veliko dobre volje, veselega srca in navdušenja nad potjo so si pohodniki začeli utirati prve korake. Vsi so srečno in varno dosegli Kredarico in tudi sam vrh Triglava.
Zadovoljni so pričakali večer ter se z lepimi mislimi in občutki zbudili v nedeljsko jutro. Sledila sta spust in odhod domov. Med spustom v dolino so se pohodniki pogovarjali, sklepali misli in s svojimi nasmehi oddajali čudovito prijateljsko energijo. Vmes so si dušo in oči spočili na prelepih razgledih ter obraz nastavljali prijetnim sončnim žarkom.
Spuščati so se začeli proti Vodnikovi koči in bili so nekje na predelu, ki se imenuje Konjski preval. Sklenili so, da se za nekaj trenutkov ustavijo, da se malo sprostijo in okrepčajo. Ustavili so se na delu, kjer je bil na eni strani dober meter globok previs, ki pa se je nadaljeval v strmo globino. Vodnik je ravno začel nekaj razlagati, ko je opazil gospo Lili iz skupine, ki se je ravno v tistem trenutku z obema rokama naslonila na pohodni palici, nato pa je nanju položila še glavo. Takoj jo je vprašal, ali je v redu. Za gospo je stala planinka Antonija Bakšič, ki je prav tako opazila stisko gospe Lili. V isti sekundi se je gospa zvrnila. Ključna je bila hitra Antonijina reakcija. V tistem delčku sekunde ji je nekako uspelo, da je povlekla za levi rokav Lilijine jakne, s čimer je preusmerila smer padca. Gospa je kljub vsemu padla, a se je zaradi hitre Antonijine poteze ustavila še pravi čas na prevalu, preden bi lahko padla globlje. Če bi zgrmela nižje v prepad, bi bile posledice lahko izjemno kritične. Takoj so ji nudili pomoč in gospa Lili je hitro prišla k sebi. Sicer ni dobro vedela, kaj se ji je zgodilo, ravno tako pa je bila tudi nekoliko odsotna in nerazumljiva. Nekaj časa so postali, da se ji je stanje izboljšalo in da se je znova zavedala sveta okoli sebe. Do konca pohoda sta ves čas tik ob njej hodila dva pohodnika, ki sta nosila tudi njen nahrbtnik. Do vodnika je prišla informacija, da je gospa srčni bolnik, česar pa sama ni povedala in ni na to nikogar opozorila. Prav tako tudi oseba, katera je glede na kasnejše pogovore vedela za njeno stanje, ni nikogar opozorila. Vodnik se je po končanem pohodu tudi sam spomnil nekaterih trenutkov s samega vrha oziroma pri koči na Kredarici, ko so bile poteze gospe Lili nekoliko nenavadne. Ti trenutki so po tem dogodku dobili smisel. A ker ni poznal ozadja Lilinega zdravstvenega stanja, temu takrat ni posvečal posebne pozornosti.
Na srečo se je dogodek srečno končal, čeprav z nekoliko grenkim priokusom.
Vsak planinec se zavestno odloča, da je za hojo psihično in fizično pripravljen. Prav tako je prav, da se vodnika obvesti o morebitnih zdravstvenih težavah. To planincu nalaga odgovornost in dolžnost do ostalih, predvsem pa do sebe.
Bodimo odkriti, spoštljivi in odgovorni.
Andreja Bakšič Grozdina
Slovenščina 
Italiano 
Magyar