Prvi dan njenega imena še ni bilo na hiši pred vrati, se je pa pojavilo naslednji dan; lepa glinena tabla z napisom. Obe sva jo opazili, se strinjali, da gre za lepo gesto, a kasneje nisva več govorili o tem.
V januarju pa sem se srečala z Martinom in beseda je tekla o dogajanjih v najinih življenjih. Pripovedoval je, kako lepo poslovno gesto so zastavili na Gorenjskem z glinenimi tablami s starimi imeni hiš z namenom, da ohranjajo staro slovensko tradicijo. Vsaka hiša ali domačija nosi tudi domače ime, katero se lahko prenaša iz roda v rod ne glede na to, kdo trenutno živi v njej. Nekateri stanovalci imajo res korenine, ki so vezane na to ime, drugi pa so se sem priselili, lahko pa se je zamenjala tudi lastnina. Pa vendar ponekod ime hiše ostaja.
Martin mi je podrobno opisal, kako izgledajo table, in ugotovila sem, da je bila ravno ena takih nameščena na vili, katero sem obiskala v decembru.
Pripovedoval mi je tudi, kako je poleg tega dobil povabilo, da pristopi k projektu za njihovo hišo v Spodnjih Gameljnah. Organizatorji so ga prosili, da napiše več o tem, zakaj se mu vse to zdi vredno. Tako bodo spodbudili akcijo na občinski ravni. Pisal je o svojih pogledih in vrednotah, ki jasno nakazujejo na pripadnost slovenskim vrednotam in negovanju nesnovne kulturne dediščine. Iz njegovega pripovedovanja je bilo razbrati, da je delovanje tudi njihove širše skupnosti bogato zaradi razširjanja in spoštovanja krajevnih običajev in šeg, kot so miklavževanje in šranganje. Martin aktivno sodeluje pri obeh.
Radovednost me je gnala dalje. Pobrskala sem po spletu in našla zapise, da je na gorenjskih hišah nameščenih že veliko glinenih tablic s hišnimi imeni in da projekt zbiranja starih hišnih imen že vrsto let poteka v okviru Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in tudi drugod po državi. Namestitev glinenih tabel je druga faza njihovega projekta. Od leta 2020 dalje pa je raba hišnih imen vpisana tudi v Register nesnovne kulturne dediščine. Navada je, da rečemo pri nekomu; ta nekdo je lahko ime gospodarja, lahko se veže na poklic, ki se je opravljal v hiši, ali pa se ime nanaša na neko značilnost v okolju, kjer hiša stoji.
Ko je vse to podelil z mano, sem v tej poslovni zgodbi prepoznala vrednoto pripadnosti širšega smisla, v višje dobro našega slovenskega prostora. Tudi sama želim živeti v skladu z našim izročilom; vključujem ga v svoje delo in v raziskovanje življenja. To zgodbo delim z vami, da se bomo tudi tisti, ki živimo v mestih, bolje zavedali pristnosti bivanja v našem okolju in izhajanja iz bogatih korenin naših običajev.
Barbara Novak, 17. 2. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar