Takrat razumemo, da največ štejejo prav medsebojna pomoč, sočutje in pripravljenost pomagati sočloveku, ko ta potrebuje tovrstno pomoč.
Avgusta 2023 je Slovenijo prizadela huda naravna nesreča – poplave. Te so mnogim ljudem uničile domove in spremenile življenje. Ravno smo se vračali z dopusta, ko smo po družbenih omrežjih spremljali dogajanje: slike razdejanja, videoposnetki in zgodbe ljudi v stiski. V avtu za mano je sedela hčerka Leja, ki je tiho poslušala poročila. Čez nekaj trenutkov me je vprašala: »Mami, kako bi lahko pomagali tem ljudem?«
Njeno vprašanje me je ganilo. Bila sem tudi ponosna na svojo hčerko. Začeli sva razmišljati o tem, kaj lahko narediva. Spomnili sva se, da obe radi pečeva. In tako se je rodila ideja; spekli bova piškote in jih ponudili ljudem v zameno za prostovoljni prispevek, denar od prodaje pa bova namenili eni izmed družin, ki so jih prizadele poplave.
Najino zamisel so ljudje hitro sprejeli z odprtimi rokami. Veliko jih je želelo pomagati, zato so z veseljem kupili najine piškote in štrukeljčke. Cel teden sva pridno pekli, pakirali in razvažali piškote, pri tem pa sva srečevali veliko prijaznih in toplih ljudi.
Na koncu sva zbrali približno 650 evrov, ki sva jih nakazali družini v stiski. Delo je bilo naporno – posebej ob službi in ostalih vsakodnevnih obveznostih – a najino srce je bilo polno sreče in hvaležnosti.
Takrat sva z Lejo še enkrat spoznali, da tudi majhna dejanja, ki so narejena z veliko ljubezni, lahko prinesejo veliko dobrega in lepega, in da skupaj zmoremo več. Ko si pomagamo, delimo dobro in stojimo drug ob drugem, postane svet lepši.
Andreja Bakšič Grozdina, 5. 11. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)