Nekdo, ki s svojo prisotnostjo, dejanji in srčnostjo pove več kot dolgi pogovori. V našem mestu ta oseba ni le del zdravstvenega sistema, je njegov utrip. Magistrica zdravstvene nege, ki ne le, da opravlja svoje delo, temveč slednjemu pripada. In s tem pripada tudi ljudem, katerim nudi pomoč.
Njeno ime je sestavljeno le iz šestih črk, a njena prisotnost presega vse meje. V njenih besedah in dejanjih je moč, ki zdravi, povezuje in gradi skupnost.
Ilirska Bistrica je majhno mesto, a v njem deluje velika ženska – magistrica zdravstvene nege Dijana Godec. V svojem kolektivu je izjemno cenjena, saj ni le strokovna, temveč tudi srčno pripada ustanovi, v kateri dela, in ljudem, ki jim pomaga. Njeno delo ni omejeno zgolj na ambulantno obravnavo, saj je aktivna tudi na terenu, vodi delavnice, izobražuje in povezuje.
Srečala sem jo, ko sem se šla cepit. Izstopala je po tem, da ni delovala mehansko. Vsak njen gib je bil premišljen, vsak pogled pa pomirjujoč. A njena pripadnost je prišla še bolj do izraza na delavnici zdravega prehranjevanja, ki ga je vodila, jaz pa sem bila ena izmed udeleženk. Tam predava in živi svoje poslanstvo. Na njeno delavnico sem se prijavila kot pacientka, ki se ne počuti kot številka, temveč kot del skupnosti. Omogočila mi je, da se počutim sprejeto, vključeno in vredno. Obravnava me s spoštovanjem. Mojih odvečnih kilogramov ne obsoja, temveč jih obravnava strokovno in dostopno. Pozorno mi prisluhne, zna me pomiriti in voditi.
Ko sem izrazila dvom glede izbire živil, se ni ustavila pri teoriji. Naslednjič mi je prinesla pokazat lososa v škatlici, izdelek iz lokalne trgovine, na katerem je bil jasen pregled hranilne vrednosti. Povedala mi je, iz katere trgovine je, ter mi razložila, zakaj je primeren in kako ga lahko vključim v svoj jedilnik. To ni bila le informacija, bil je dokaz, da ji je mar. Da pripada skupini ljudi, ki ne le svetujejo, temveč živijo to, kar učijo.
Njena pripadnost se ne odraža le pri delu z odraslimi. V času epidemije covida-19 je bila prav ona obraz cepljenja v lokalni skupnosti; prispevek o tem je bil objavljen tudi na radiu. S svojim mirnim pristopom je pomagala ljudem premagati strah in negotovost. Poleg tega redno predava po šolah, kjer otroke ozavešča o zdravem življenjskem slogu in prehrani. Njena prisotnost med mladimi je iskrena in spodbudna. Otroci čutijo, da jim želi dobro. V ambulanti in na terenu deluje kot povezovalni člen s svojim zgledom, znanjem in srčnostjo.
Njeno delo ni ostalo neopaženo. O njej so pisali na spletni strani zdravstvenega doma, kjer izpostavljajo njeno strokovnost, predanost in prispevek k zdravju skupnosti. Je obraz, ki ga ne moreš spregledati; ne le zaradi njene prisotnosti, ampak zaradi vrednot, ki jih živi.
Ko delavnica mine, z nje ne odidem le z novimi informacijami. Odidem z občutkom, da sem del nečesa večjega. Da pripadam. In da ona pripada nam; pacientom, sodelavcem, ustanovi, mestu. Njena pripadnost je tiha, a močna. Je vsakodnevno dejanje, ki pušča vtis.
Bernarda Jenko, 22. 10. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)