Če se danes peljete v vas Kosovelje, boste na velikem travniku tik pred vasjo zagledali nekaj kamnitih ruševin. Na tem območju so v času 1. svetovne vojne stali bolnica Feldšpital 808, 20 barak in preko 200 bolniških postelj, v središču pa lepa kapelica, za katero je skrbel malteški viteški red.
Ko se je fronta premaknila s soškega območja na pijavsko, se je tudi ta bolnica z vsem osebjem in opremo preselila v Motta di Livenza, severno od Benetk, barake in kapela pa so ostale tukaj. Ko so se domačini po vojni vračali v vas, povsem izropano zaradi vojne, so uporabili dele barak, da so si uredili domače hiše. Le kapela se je ohranila do konca 2. svetovne vojne. Ko je ozemlje pripadlo Jugoslaviji, so oblasti ukazale lastniku, da jo v celoti poruši. Ta pa je podrl le leseni del, medtem ko je kamnitega pustil.
Ob 100-letnici od konca 1. svetovne vojne se je vaška skupnost odločila za obnovitev kapelice. »Takrat smo začeli, korak za korakom,« začne razlagati Dušan Luin. »Najprej so prepričali lastnika, da je to parcelo prenesel na občino. Dokopali smo se do načrtov. To je prav zanimivo, saj smo pred tem imeli le eno fotografijo te kapele. Ko smo začeli govoriti o obnovi, se je pojavil neki gospod iz Sežane, ki zbira stare fotografije. V Nemčiji na bolšjem sejmu je dobil paket fotografij od vnuka nekega oficirja, ki je bil takrat tukaj v bolnici. Odkupil jih je in nam jih prinesel.«
Na podlagi teh fotografij in realnih izmer je arhitekt pripravil načrte za obnovo. Maketo je naredil znani maketar Franci Pogačar. Prepričali so Park vojaške zgodovine Pivka, da je naročil izdelavo makete in pripravil razstavo. »Številni drobni koraki so privedli do realizacije,« pove Dušan. Občina sedaj pripravlja spremembo namembnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki je osnova za začetek obnove.
Ko je bila kapelica proglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, je prišlo na razstavo v kulturnem domu Sežana mnogo veleposlaništev iz Evrope. »Prišli so s takšnim navdušenjem!« pripoveduje Dušan. »Če bi jim takrat dali lopate v roke, bi se vsi lotili gradnje.« Zakaj? »To je naš skupni spomenik. Med 1. svetovno vojno so se tukaj po sili razmer – in razmere so bile težke – zdravili ljudje različnih narodnosti; Madžari, Avstrijci, Ukrajinci, Čehi, Jugoslovani … Tega niso pozabili. Ne morete si misliti, koliko vozil različnih registrskih oznak se poleti ustavlja tukaj, pri ruševinah te kapele. Neverjetno, sploh ne vem, kako najdejo to območje. Ko jih povprašaš, zakaj so prišli, povedo, da so v tej bolnici oskrbeli tudi njihovega deda ali katerega drugega družinskega člana.«
Tudi sama razstava makete je bila deležna pozitivnega odziva, vzbudila pa je tudi zanimanje medijev >>
Razstava o Fekdspitalu 808 se seli po Sloveniji. Pred kratkim je bila predstavljena v Stični >>
»Ljudje to sprejemajo. Ko je to območje prišlo pod okrilje Italije, se o tem ni smelo nič govoriti, saj so bili Avstrijci sovražniki Italijanov. Ko je prišlo pod Jugoslavijo, se o tem spet ni smelo govoriti, saj je šlo za konkurenco Italiji. A takšne resnične stvari ostajajo zaklenjene v ljudeh kot nekakšna močna zgodba.«
Med druženjem so pripravili tudi jedi iz tistih časov, kot sta zmešan, a kuhan krompir in kuhana pašta, obeljena s čebulo in ocvirki.
Dušan poudari tudi pomen kulturne dediščine. »Z ohranjanjem slednje priznavamo pomen kraja. To je dolg, ki ga imaš do svojih prednikov. Navezanost na to, kar so nam zapustili. Brez kulturne dediščine ni sedanjosti, saj je ta del nje.«
Ko se lotiš takega projekta, zagotovo nisi deležen le spodbude in podpore. Verjetno pride med samim procesom tudi do ovir in nasprotovanj. »Seveda. Nič ni enostavno. Na vsakem koraku, ki ga narediš, je velika prepreka, ki jo moraš obiti ali skočiti čez.« Zakaj se potem tako zavzeto ukvarja s tem? »To je del zgodovine te vasi, del njene identitete. Videti je, da je to tudi močna spodbuda v ljudeh, da imam tu še vedno dovolj podpore.« Dušan tako ostaja pomemben člen, ki povezuje, spodbuja in skrbi, da se stvari premikajo naprej. »Brez tega ne gre,« pravi.
Želi si, da bi kapelica Feldšpitala 808 postala eden izmed osrednjih spomenikov Srednje Evrope kot pomemben spomin na čas svetovne vojne in simbol povezovanja.
Poglejte si še ostale projekte, ki jih izvajajo v vasi Kosovelje za krepitev kulturne dediščine >>
Petra Škarja, 24. 5. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar