Tako zelo sem hvaležna, ker mi življenje vedno znova dokaže, da je to res in da v Sloveniji živimo ljudje, ki nam je mar za soljudi.
Bila sem na luštnem dogodku v Ljubljani in avto sem parkirala na parkirišču v Šiški. Ko sem se vračala, pri sebi nisem imela drobiža za plačilo parkirnine. Stojim pred blagajno za plačilo in ustavim gospoda, ki hiti mimo mene. Vprašam ga, ali mi lahko zamenja bankovec v kovance, da bi lahko plačala parkirnino. Vpraša me: »Koliko potrebujete?« Odgovorim mu, da 10 evrov. In gospod mi jih da, pri čemer reče le: »V redu je, vam dam.«
Bila sem presunjena. Bila sva si popolna tujca in on mi je kar dal denar za plačilo. V mislih sem se vprašala: Je to mogoče? Smo ljudje res tako prijazni in solidarni, da kar tako damo svoj denar? Vsak dela za svoj zaslužek in ta trenutek sredi Ljubljane se me je dotaknil. Kako lepo, res lepo. In niti ne gre toliko za denar, kot za samo gesto.
Človek me ne pozna, prvič me vidi in deli svoj denar z mano. Komaj sem ga še uspela vprašati, kako mu je ime, preden je odhitel naprej, ker sem želela vedeti, kdo je oseba, ki je obogatila in izjemno polepšala moj dan. Prav vsak posameznik gradi družbo, saj družbo sestavljamo mi; jaz in ti. Tako lepo se nam godi v Sloveniji. Toplo mi je pri srcu in se me zelo dotakne, ko se zgodi nekaj tako nepričakovanega.
S takšnimi primeri pokažemo, da so v Sloveniji dobri ljudje, ki pomagajo, ne da bi za to pričakovali povračilo, in ker imajo veliko srce, nesebično delijo. Ne glede na to, kako zelo se jim mudi in kaj vse se dogaja okoli njih. Takšne geste so zelo dragocene, zato si zaslužijo biti izpostavljene. Ta dogodek se ni zgodil nekega davnega leta, ampak leta 2024.
Hvala, gospod Domen Gorenšek, da ste nam zgled, saj s svojimi dejanji spodbujate medsebojno podporo.
Ko sem Domna vprašala, zakaj je to storil, je povedal, da zato, ker enostavno rad pomaga ljudem, če opazi, da je nekdo v stiski ali ga doleti kakšna nevšečnost. Zelo je vztrajal pri tem, da se zapis objavi anonimno. To o njem pove, da je skromen, da se ne želi javno izpostaviti in se hvaliti. Ravno zaradi spoznanja, kakšen človek je, sem še toliko bolj vztrajala, da ga izpostavim z imenom. Domen je posameznik, ki je s svojim dejanjem dodal kamenček v mozaik. Želim si, da bi bilo na svetu še več Domnov in podobnih zgodb, ki govorijo o solidarnosti in dokazujejo, da ko delimo, množimo.
Tamara Andrašič, 20. 5. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar