Robi, glava družine, mi priskoči na pomoč pri vsem, kar je povezano s popravilom hiše. Kadar je treba obrezati drevesa, popraviti kaj okoli hiše ali v njej ali če se mi pokvari avto, se lahko vedno zanesem nanj. Nikoli me ne zavrne. Vedno pride s pravim orodjem in dobrimi nasveti, kljub temu da res nima časa. Če pa ne utegne takoj, začne iskati rešitve, saj mu je kot domačinu lažje. Velikokrat mi tudi posodi kaj, česar sama nimam, in to brez kakršnegakoli pomisleka. Nihče od družinskih članov v zameno ne zahteva plačila, njihovo geslo pa je, da se je za dobre medsosedske odnose vredno potruditi in da mora biti odnos pošten.
Valerija, Robijeva žena, ima izjemno srce. Kadarkoli ne morem v dolino, mi iz trgovine prinese vse, kar potrebujem. Čeprav bi ji z veseljem dala v zameno denar ali kaj drugega, tega ne sprejme. Vedno ima topel nasmeh in prijazno besedo, kar mi polepša dan. Z njo pogosto klepetava in čeprav so pogovori včasih kratki, so vedno iskreni in prijetni. Njun sin Gašper mi je že velikokrat pomagal rešiti tehnične težave. Kadarkoli ga prosim za pomoč, mi ugodi, ne da bi okleval. Takšne sosede, ki si vzamejo čas zame, si lahko res le želiš, saj niso vsi takšni. Mnogi sicer ponudijo pomoč, a ko kaj potrebuješ, uporabijo že pripravljene izgovore.
Pri družini Turniški pa najbolj cenim to, da čutim, da sem pri njih vedno dobrodošla. Ko pri njih dozorijo skrbno pridelane ekološke borovnice, jih najprej razdelijo med sosede. Še preden jih prodajo, mi Valerija prinese skledico svežih in sladkih borovnic, ki so polne domače topline. Če me ne najde, jih odloži kar na mizo ob vhodu. Ni lepšega kot začeti dan s tako gesto prijaznosti.
V naši vasi ni lepšega kot srečati dobre sosede, ki te z nasmehom pozdravijo in s katerimi lahko rečeš kakšno uporabno besedo o naravi in pridelavi hrane. Ker imam takšne sosede, kot so Turniških pa še nekateri drugi, lahko vrata vedno pustim odprta, saj vem, da so to res pošteni ljudje, ki jim lahko zaupam. Ničesar ne bi odrekli ali odnesli, kvečjemu bi prinesli k hiši. Njihova pomoč mi ogromno pomeni, in čeprav jih nikoli ne prosim za več, kot res potrebujem, vedno naredijo še nekaj več, kot bi bilo treba. Takšni sosedje so pravo bogastvo in zaradi njih se v Vodicah počutim kot doma, čeprav so moje korenine od drugod.
Silva Požlep, 22. 3. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar