Odločila sem se, da ga obiščem na njegovi posesti, o kateri je prijateljica govorila z občudovanjem. Ko sem prispela, me je pričakal z nasmehom, ki je izžareval toplino in pristnost. Njegova posest je oaza miru, kjer se prepletajo vrtovi, sadovnjaki in drevesa. Vsak kotiček pripoveduje svojo zgodbo o trudu, ljubezni in predanosti. Njegovo delo je strpno; vztraja in deluje počasi. Najbolj so me presenetile prijazne čebele. Panji so bili vsepovsod, kjer so čebele hotele bivati, vendar nobena izmed njih ni bila tečna niti me ni nameravala pičiti. Le zakaj?
Rajko je rekel: »Ker jim medu ne kradem. Če ga imajo preveč, ga vzamem, če pa je letina revna in imajo samo zase, jim pustim hrano za mladice.« To se mi zdi res pošteno, trajnostno ter prijazno do okolja.
Rajko je človek, ki verjame v moč skupnosti. Čeprav večino dela na posesti opravi sam, je vedno odprtih rok sprejemal pomočnike, ki želijo prispevati ali se kaj učiti. Njegova velikodušnost ne pozna meja; znanje, ki ga je pridobil skozi leta, nesebično deli z vsemi, ki pokažejo zanimanje. Njegova potrpežljivost in sposobnost navdušiti ljudi sta izjemni. Vedno je prostovoljno pomagal tudi mladim staršem pri vzgoji in učenju otrok, ki so se šolali od doma ali v skupnostih.
Ena izmed stvari, ki so me prav tako presenetile pri njem, je bila njegova skrb za del posesti, ki ni bil njegov. Ko je izvedel, da lastnika ni oz. ga nikoli ni našel, je začel skrbeti za ta del zemlje ob svoji posesti, kot da bi bil njegov lasten. Posadil je sadna drevesa, uredil vrtove in vzdrževal zemljišče v kar najboljšem stanju. Vedno je govoril: »Če se lastnik vrne, mu bom vrnil posest, obogateno z drevesi in pridelki ter urejeno, in ničesar ne bom zahteval v zameno, ker sem hvaležen, da imam sedaj koristi od te zemlje.« To je odraz njegove globoke poštenosti in spoštovanja tuje lastnine.
Rajko je bil tako odprt in pošten, da je vedno naredil, kakor je prav, in se odločil po vesti, kar so podpirali tudi njegovi rezultati. Zato je vse, kar je bilo v njegovem življenju težkega, zanj postalo blagoslov. Tako kot se je on odprto in pošteno obnašal do drugih in jim tudi takoj dal, kar so zahtevali, pa čeprav neupravičeno, mu je nekdo drug dal še več nazaj. Ne poznam nikogar drugega tako iskrenega in energijsko pretočnega. Dejansko se obnaša, kot da smo vsi eno. Dokler ga nisem spoznala, teh lastnosti nisem poznala. Predstavlja mi zgled, zaradi česar sem se tudi sama začela tako obnašati in res sem začela žeti obilnejše sadove življenja.
Njegova zmernost in skromnost sta bili očitni v vsakem njegovem dejanju. Čeprav je veliko dosegel, nikoli ni iskal priznanj ali pohval. Njegovo zadovoljstvo je izhajalo iz notranjega miru in vedenja, da živi v skladu s svojimi vrednotami.
Srečanje z Rajkom Bošnjakom me je naučilo, kako pomembno je živeti pristno, deliti znanje in graditi mostove med ljudmi in naravnim okoljem. Njegov zgled me je navdihnil, da danes tudi sama bolj cenim naravo, skupnost in vrednote, ki nas povezujejo. Njegova zgodba je opomnik, da lahko vsak izmed nas ne glede na okoliščine prispeva k lepšemu in bolj povezanemu svetu. Rajko me je naučil, kako svet sprejeti takega, kot je, in se ga ne bati.
Silva Požleb, 15. 3. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar