Kakšen mir je tukaj … Hiša stoji na robu gozda. Srečaš le kakšnega sprehajalca. Lahko poslušaš prelepo ptičje petje. Poleti veliko časa preživimo v tem idiličnem koncu naše prelepe Slovenije. Blizu teče reka Kolpa, v kateri poleti večino časa plavamo in se hladimo, se sprehajmo po bližnjih gričkih in se sproščamo brez tistega mestnega vrveža, ki smo ga sicer vajeni.
Včasih je bila to zidanica od staršev mojega očima. Pred leti je bil ob zidanici velik vinograd, za katerega sta skrbela vrsto let. Pridelovala sta vino iz grozdja in mošt iz jabolk.
Pred leti smo zidanico začeli obnavljati, tako da nam sedaj služi kot bivalni vikend. Vinograda že dolgo nimamo več. Okrog hiše smo nasadili veliko dreves, grmov robid, borovnic, raznih zelišč in celo vrtiček, na katerem pridelamo tudi nekaj zelenjave. To je pravi raj na zemlji, kamor radi zahajamo po napornih delovnih dnevih.
V okolici hiše smo razstavili kar nekaj starih predmetov, ki so jih predniki uporabljali pri pridelavi vina.
Obiskovalci si predmete vedno z veseljem ogledujejo. Imamo staro stiskalnico, v kateri so včasih stiskali grozdje, starinski voz, ki so ga predvsem uporabljali za spravilo lesa, 400-litrsko leseno kad, v kateri se je namakalo grozdje, star plug, s pomočjo katerega so z volom ali konjem orali njive … Prav lepo smo te stare predmete vkomponirali v okolico naše hiše. Tako se moderno sreča s starinskim in prav to nam je vsem zelo pri srcu. Spomini na naše prednike tako ostajajo z nami.
Kulturna dediščina predstavlja zgodovino naših prednikov in je bogat vir informacij o tem, kako so delali in živeli včasih. Bodimo ponosni na svojo kulturno dediščino in ohranjajmo spomin na naše predhodnike ter jim s tem izkažimo spoštovanje.
Vsaka družina ima svojo zgodbo. Naj le-ta ne gre v pozabo. Ohranjajmo jo.
Maja Grošelj, 9. 3. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)