Izbirajte zgodbe po vrednotah:
Stojim pred oknom in opazujem snežinke, ki poplesavajo po nebu. Padajo kot že dolgo ne. V spominu odtavam mnogo let nazaj.
Včasih je kakšen kraj ali idiličen prostor zelo težko opisati; tudi meni je zdaj. V mojem spominu je hiška na hribčku med grmovjem in gozdom.
Drevo. Drevesa. Živa bitja, ki me zelo pritegnejo. Rada imam njihove krošnje in debla ter še posebej razgibane in razvejane korenine.
Ko sem prvič prišla v novo službo, sem bila negotova, tiha in polna vprašanj. Nisem vedela, kaj me čaka, kdo so moje nove sodelavke in če me bodo sprejele.
Kot mlada diplomirana učiteljica sem prišla poučevat v majhno vasico na Posavskem hribovju. V majhno vasico in v majhno šolo.
S t. i. vatikanskim kruhom sem se pri svojih skoraj šestindvajsetih letih prvič srečala decembra, ko so dnevi kratki in se mesto zvečer zapre vase.
Nekateri ljudje pripadajo domovini, ne da bi o tem posebej govorili. To preprosto živijo.
Januarski torek je bil eden tistih dni, ko je zima pokazala vso svojo moč. Nekateri so ga videli kot belo pravljico, drugim pa je predstavljal skrbi, negodovanje in previdne poglede proti cesti.
Nisem ravno mojstrica peke. Vedno pravim, da nekatere jedi znam skuhati, za vse ostalo pa potrebujem malo sreče in precej dobre volje.
Sodelujte tudi vi
Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.