Ljudje so hiteli po svojih opravkih, jaz pa sem oprezala, iz katere smeri bo prišla Anja Horjak, s katero sva bili tisti dan zmenjeni za popoldanski klepet. Veselila sem se najinega srečanja, saj vedno, ko se dobiva, izmenjava zanimive misli in ideje.
Ko sva se končno našli v množici ljudi, sva se skupaj odpravili do prijetne kavarne in naročili. Prijazna natakarica nama je postregla in zaklepetali sva se. V dobri družbi čas kar beži in tudi tokrat je bilo tako. Med pogovorom sva dvakrat naročili in videti je bilo, da je natakarica, ki nama je postregla, vmes končala svojo izmeno. Počasi sva se tudi midve začeli odpravljati.
»Še plačam, potem pa greva,« je rekla Anja in se odpravila do pulta, za katerim je že stala nova natakarica. Anja jo je prosila za račun. Natakarica je pred izdajo slednjega pogledala na računalnik in na glas prebrala, kaj sva naročili. Poslušala sem in zdelo se mi je, da ni naštela vsega. Očitno je prejšnja natakarica v računalnik vnesla pomanjkljivo naročilo.
Kljub temu, da bi lahko Anja povsem enostavno potrdila nižji znesek in se naredila nevedno, tega ni storila. Natakarico je opozorila na napako in ji pojasnila, kaj vse sva naročili. Natakarica je naposled izdala račun s pravilno vsoto.
Bila sem prijetno presenečena nad Anjino gesto, kar sem ji tudi povedala: »Marsikdo bi bil tiho, ko bi ugotovil, da se je natakarica zmotila. Nekaterim bi se še dobro zdelo, da bodo plačali manj.«
Odvrnila mi je: »Nisem imela srca, da bi jo prinesla okrog. Tudi sama sem včasih delala kot natakarica in vem, kako je to.«
Zamislila sem se nad tem, da se včasih zaradi lastnih izkušenj lažje postavimo v kožo nekoga drugega in ravnamo pošteno, ko je to potrebno. Svoj delež pa verjetno doprinesejo tudi osebne lastnosti in morala. Nekateri ljudje so pošteni in imajo razvit moralni kompas. Med njimi je tudi Anja.
Poštenost je dragocena vrlina, ki nikoli ne gre iz mode. Kdor ravna pošteno, ponoči zaradi čiste vesti tudi bolj mirno spi.
Mateja Sekavčnik, 20. 3. 2026
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)