Zbolela je za rakom dojke in sedem let zdravljenja je terjalo vedno večji davek. Ko sem potrkala na vrata njene majhne garsonjere v bloku, mi je odprla slabotna in bleda, a še vedno nasmejana Anita. Ob njeni nogi se je nemirno motal njen zvesti spremljevalec Taj – kodrček z rjavimi očmi.
Presunilo me je, kako sama je bila. »Hčerka pride po službi,« je tiho rekla. »Ampak večji del dneva sva sama.« V stanovanju je vladala tišina, ki sta je prekinjala le prasketanje radiatorjev in občasni Tajev lajež. Ponudila sem ji, naj se z mano pelje domov, da bom poskrbela zanjo in da ne bo sama. »In, seveda, tudi Taj gre lahko zraven,« sem ji zagotovila. V njenih očeh se je zaiskrila hvaležnost.
Ko je prišla k meni, je bil Taj zmeden, jaz pa zaskrbljena. Imela sem mačke, ki jih Taj ni prenašal. Bil je samosvoj, trmast, razvajen, a srčno vdan svoji lastnici. Anita me je tiho, skoraj šepetaje prosila: »Ko me ne bo več, prosim, vzemi Taja k sebi. Zdaj bom poklicala svojega brata, da bo pri njem za nekaj dni.« Odvrnila sem ji, da se ne sme vdati, da se bo pobrala. A bila je vztrajna. »No, če ne jaz,« sem ji rekla, »bom vprašala sestro Marjano. Ona ima rada pse in živali nasploh. Morda bo hotela poskrbeti zanj.«
Nekaj dni kasneje je Anitin brat Taja ponovno pripeljal k meni, da bi ga videla moja sestra. Opozorila sem jo, da zna biti problematičen. A tisto, kar se je zgodilo, zveni kot pravljica.
Ko je Marjana prestopila prag, je Taj planil proti njej, kot bi jo poznal vse življenje. Ni lajal, ni renčal, ni bežal. Splazil se je k njej, jo lizal po rokah, se stiskal k njej in jo objemal s sprednjima tačkama. Zaradi ganjenosti so se sestri orosile oči. »On si je izbral mene,« je tiho rekla. In res si jo je. Še preden bi lahko karkoli rekla, ga je dvignila v naročje. Odpeljal se je z njo. Vesel, domač – kot da bi bil vedno njen.
Tri dni kasneje so Anito sprejeli v bolnišnico. Njeno stanje se je hitro poslabšalo. Umrla je ponoči; tiho ter obdana z ljubeznijo in mirom. Vedela sem, da je odšla pomirjena, saj njen Taj ni ostal sam. Izbral si je novo srce, ki ga je brezpogojno sprejelo.
Taj še vedno živi pri moji sestri. Je srečen, razvajen in ljubljen. Marjana pravi, da si ne more predstavljati življenja brez njega. In kadar ga pobožam, se mi zdi, kot da čutim del Anitine topline; kot da je Anita s Tajem pri nas pustila majhen košček sebe.
Taj si je izbral Marjano in mislim, da ga je Anita poslala prav k njej.
Justina Strašek, 30. 6. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)