To je človek, ki živi družinsko življenje in kateremu družinske vezi nikoli niso bile tuje. Med svojo in ženino družino ni nikoli delal razlik. In prav zaradi njegovega spoštljivega odnosa in plemenitega srca so odnosi med njim in taščo Vero vredni vsakršne omembe.
Pavel je do nje gojil globoko spoštljiv odnos. Vedno ji je rekel mama. Vsakič, ko jo je obiskal, jo je vprašal po njenem počutju. Zelo sta si bila naklonjena. Vera je Pavla sprejela kot svojega sina in mu vse zaupala. Verine besede so izžarevale toplino. Govorila je premišljeno in v vsakem njenem nasvetu se je odražala modrost. Življenje jo je izoblikovalo v osebo, ki je znala prepoznati dobroto ljudi in njihovo naklonjenost. Odlikovali so jo skromnost, nezahtevnost in sprejemanje hvaležnosti za vse drobne trenutke, ki so jo zelo osrečevali.
Prav zaradi tega jo je zet Pavel izredno cenil. Občudoval je moč njenega značaja. Njenim besedam je vedno prisluhnil z iskreno pozornostjo, saj je vedel, da nosijo težo dragocenosti.
Pavel je na svojo taščo gledal kot na lastno mamo. Vedno ji je bil pripravljen priskočiti na pomoč in v jeseni njenega življenja je bila njegova nesebična pomoč več kot dobrodošla. Pozimi ji je prinašal suhe koščke narezanega lesa, da je lahko zakurila peč. Ni se mu zdelo pomembno, ali je šlo za drva, hrano, topel pogled ali pa samo za njegovo prisotnost. Njegovi koraki so odmevali mirno in premišljeno ter so prinašali spoštljivo toplino v dom gospe v častitljivih letih njenega življenja.
Svojo skrb je izkazoval skozi dejanja, za katera nikoli ni pričakoval pohvale. Ni bil glasen, njegova dejanja so govorila sama zase. Verini sinovi so dostikrat omenili, da imajo dobrega zeta. Nanj niso bili ljubosumni niti takrat, ko mu je izrekla svoje najgloblje misli: »Ti si moj sin, le rodila te nisem!«
Njegova toplina do Vere se ni kazala le skozi dejanja, temveč tudi v nežnem humorju, ko se je z njo prijetno šalil. Pri tem nikoli, res nikoli ni bil nespoštljiv. Znal je poiskati tisto pravo mero šale, s čimer ji je pokazal, da jo ima resnično rad.
Neštetokrat ji je z veseljem povedal: »Mama, nihče ne zna skuhati tako dobrega golaža kot vi.« Ona se je ob teh besedah vedno smehljala, saj je vedela, da te prihajajo iz srca in da ne gre zgolj za vljudnost.
Spoštovanje, medsebojna povezanost in plemenitost niso le besede, temveč so darovi, ki govorijo glasneje od besed.
Bernarda Jenko, 23. 5. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar