Internet in socialna omrežja nam omogočajo tudi povezovanje z ljudmi, ki jih drugače verjetno ne bi spoznali. In ne boste verjeli, da so socialna omrežja dokaz, da se dobra dela lahko širijo.
Spoznali sva se na platformi Facebook. Nekako sva se našli v množici ljudi. Verjetno zato, ker oddajava podobno energijo in v sebi nosiva moralne vrednote, katerim sva zvesti, in od njih ne odstopava. Spoznali sva se, ko sem bila sama v zelo težkem življenjskem obdobju. Ko prav nič ni bilo, kot bi si želela. Ko se mi je življenje dobesedno sesulo; kot hišica iz kart.
Trgala sem se na milijon kosov, da bi ponovno sestavila sebe in svoje življenje. Mogla sem; zaradi sebe in svojih otrok. Občutek sem imela, da bolj kot sem želela povrniti stvari v normalno stanje, bolj se je vse sesuvalo. Ostala sem brez dolgoletne zaposlitve, nikakor mi ni uspelo najti nove, nadomestilo, ki sem ga prejemala, pa ni zadoščalo niti za plačilo vseh položnic, kaj šele za najemnino in osnovne življenjske potrebščine.
Takrat sem potrebovala vse, najbolj pa osebo, ki bi me razumela in mi stala ob strani v moji stiski. In ona je bila vse to. V bistvu še več kot to. Bila je dokaz, da nas je mnogo enako mislečih, ki nam ni vseeno, ko vidimo nekoga trpeti. Moja zlata Karmen je dokaz, da če želiš storiti nekaj dobrega za sočloveka, lahko to storiš navkljub oviram in razdalji. V tistem času mi je pošiljala pakete s hrano in gotovino, da sem nekako plačala vsaj za vse nujne stvari in pri tem minimalno poskrbela za otroka.
Medtem ko obstajajo ljudje, ki samo govorijo lepe besede, je ona dokazala, da so dejanja tista, ki štejejo. Začutila je mojo stisko in se odzvala na način, ki sem ga potrebovala v tistih trenutkih. Ko me je življenje v tistih, za mene res težkih trenutkih dodobra sesulo, je k meni pristopila ona. Vedela je, da mora in da si tudi želi pomagati. In to je naredila na vse možne načine. In vedno je našla pot do mene; navkljub temu, da sem v tistem času okoli sebe zgradila res močno obzidje. Karmen in njej podobni ljudje so zemeljski angeli v človeški podobi.
Pa se takrat osebno sploh nisva poznali. Objeli sva se šele lansko leto, ko je zopet dokazala, da je oseba besed in dejanj, zaradi česar je moje življenje ponovno postalo lepše. Vedela je, da si veliko let nisem privoščila popolnoma ničesar, zato me je za štiri dni povabila na plačan oddih na našo Obalo. »Ničesar ne potrebuješ,« mi je dejala, »le sebe vzemi«.
Zato tehnologija sama po sebi ni napačna, prav tako tudi ne ljudje. Moja zgodba je dokaz, da ti življenje to, kar nosiš v sebi, vrne nazaj. Draga Karmen, srčna hvala, ker si.
Mateja Jamnik