Zavedam se, da je to v današnjih časih luksuz. Težko si je s plačami, kakršne so danes, privoščiti stanovanje, kaj šele svojo hišo. Cene najemnin so poskočile v nebo. Vsak si želi svoje lastno stanovanje, saj to pomeni, da nisi odvisen od drugih, vendar so to za mnoge le sanje, ki jih je težko realizirati. Kako naj mlad človek pošteno zasluži, da bo imel dovolj za nakup stanovanja? Žalostno je, da si lahko tudi med tistimi, ki delajo, to privošči le malokdo, brez da bi za to vzel kredit s 25-letno dobo odplačevanja.
Zadnjič sem šla v trgovino. Pred vhodom je čakala ostarela gospa in mimoidoče prosila za kakšen evro. Vedno mi je težko, ko vidim koga takega. Upam, da mi kaj takega nikoli ne bo treba početi. Recimo prositi ljudi za drobiž, ker sama ne bi imela za hrano. V takih situacijah ni nikomur prijetno; ne tistemu, ki je primoran prositi, ne tistemu, ki pride mimo. Priznam, da mi je kdaj, ko srečam brezdomce, tudi nelagodno. Predvsem zaradi zavedanja, da jim življenje ni prizaneslo. Žal mi je zanje.
Takrat se mi v spomin prikrade dogodek, ko sem bila nazadnje v Ljubljani. Mami sem peljala na pregled in med čakanjem nanjo sem odšla na sprehod v Tivoli. Ko sem se vračala s parkirišča, sem se seveda morala ustaviti pred parkirnim avtomatom, da sem plačala parkirnino. Tam je bil gospod na vozičku, ki me je prijazno pozdravil. Ko sem plačala parkirnino, me je tiho vprašal, če imam kakšen evro. Zasmilil se mi je, priznam. Dala sem mu kovance, ki so mi ostali. Bil je zelo hvaležen. Ko se mi je zasmejal, sem opazila, da je popolnoma brez zob. Zaželel mi je lep dan in vse dobro še naprej v življenju.
Usedla sem se v avto in skoraj zajokala. Bilo mi je težko zanj. Pregledala sem torbico in drobižnico ter vse preostale kovance in bankovec za 10 evrov izročila gospodu na vozičku na izhodu iz parkirišča. Imel je solzne oči. Tudi jaz sem njemu zaželela vse dobro in se odpeljala domov.
Kakšno srečo imamo, tudi če nimamo veliko. Imamo streho nad glavo ter denar, s katerim si lahko kupimo hrano, oblačila in stvari, ki jih potrebujemo. Smo zdravi in lahko opravljamo razna dela, s čimer lahko zaslužimo. Lahko si privoščimo zdravstveno oskrbo, če jo potrebujemo. Se resnično zavedamo, kako srečni in hvaležni smo lahko?
Maja Grošelj, 24. 2. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar