Si po televiziji že kdaj gledal/a tiste oddaje o pospravljanju? Ponavadi so prikazani res ekstremni primeri, ko imajo ljudje zaradi krame, ki jo imajo doma, že ogromne zdravstvene težave, ki pa so običajno psihične narave. Nihče si ne želi prenatrpanega stanovanja, po katerem bi se zaradi krame težko premikali.
Večkrat moramo preveriti, če vse stvari, ki jih imamo, še vedno uporabljamo. Predmete, ki so pokvarjeni, odvržemo, tiste, ki pa jih več ne uporabljamo, in oblačila, ki so nam premajhna, pa podarimo naprej. V zvezi z oblačili jaz naredim tako, da najprej vsa zložim iz omar. Potem te omare prebrišem, nato pa se lotim izbiranja oblačil, ki so mi še všeč in ki jih nosim. Vsa oblačila, ki so poškodovana, zavržem, tista, ki pa so še lepa, vendar jih ne nosim več oz. so mi premajhna, pa zložim v vreče. Ponavadi se tega lotim dvakrat letno.
Takrat se mi v spomin prikrade dogodek izpred let …
Ravno sem zaključevala svoje diplomsko delo, ko je moja partnerska zveza žal razpadla in ostala sem sama s hčerko. Preselili sva se nazaj v mojo rojstno hišo. Prejemala sem štipendijo in nekaj pokojnine po mojem nedavno umrlem očetu. Tisto obdobje ni bilo enostavno, priznam. Kar naenkrat se mi je podrl svet. Najprej smrt očeta, potem še odhod partnerja, ampak ohranjati sem morala pozitivnost, saj bi za mojo malo dojenčico naredila vse.
Slučajno sem na internetu zasledila, da neka gospa podarja oblačila. Bilo me je sram, da bi jo prosila zanje, toda vseeno sem ji napisala sporočilo, v katerem sem ji razložila svojo situacijo. Hitro mi je odpisala, da se lahko dobiva že naslednji dan in da se je odločila, da stvari podari meni.
Naslednji dan sem si sposodila mamin avto in se odpeljala na dogovorjeno mesto. Gospa me je že čakala. Bila je prijetna in malo starejša od mene. Ko sem stopila iz avtomobila, je prišla k meni, me objela in mi rekla: »Vse bo dobro.« Bilo mi je nerodno. Odprla je prtljažnik svojega avtomobila. Ta je bil poln oblačil, v njem pa je bila tudi ogromna vreča igrač in knjig za mojo hčer. Ne znam razložiti, kako hvaležna sem bila. Kakšno veselje je to bilo, saj so nama stvari res prišle še kako prav.
Zato od takrat naprej tudi sama oblačila, ki so mi premajhna ali jih ne nosim več, podarim naprej osebam, za katere vem, da jih potrebujejo. Tudi ostale stvari, recimo kakšne kuhinjske pripomočke iz svoje omare, podarim naprej. Dobro se z dobrim vrača, pravijo. In če lahko komu polepšamo dan, je to nekaj najlepšega. Nikoli ne vemo, po kakšnih poteh nas bo vodilo življenje. Pomagajmo, če lahko.
Maja Grošelj, 17. 2. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)