Njena toplina, iskriv temperament in iskrena srčnost so jo delali posebno. Bila je tista oseba, ki si ji lahko zaupal in tista, ki je vedno našla čas, da je pomagala. Njeno življenje je bilo polno smeha in pozitivne energije, a tudi skrbi za druge. Tako je bila vzgojena.
Lani se je zgodilo nekaj, kar je Vesno močno pretreslo. Njena (otroška) prijateljica Ana, s katero sta skupaj preživeli marsikatero dogodivščino, se je znašla v hudi stiski. Nenadoma je ostala brez službe. Samohranilka z dvema šoloobveznima otrokoma, brez prihrankov, s položnicami, ki so se kopičile. Inflacija je dvigovala cene, vsaka stvar je postajala dražja, ona pa je ob večerih nemočno sedela za kuhinjsko mizo in razmišljala, kako bo zmogla.
Vesna ni potrebovala dolgo, da je sprejela odločitev. Spomnila se je vseh let, ko sta z Ano skupaj tekali po travnikih, se skrivali v gozdu in sanjarili o prihodnosti. Spomnila se je, kako sta delili vse – od zadnje lizike do otroških skrivnosti. Zdaj, ko je bila Ana v težavah, je vedela, da mora nekaj storiti.
Šla je v knjigarno in začela polniti nakupovalno košarico. Zvezki, barvice, svinčniki, peresnice, ravnila, lepila – vse, kar sta otroka potrebovala. Ko je zagledala šolske torbe, je pomislila, kako bi se malčka razveselila novih in jih brez pomisleka dodala v košarico.
Ko je prišla do Anine hiše, je potrkala in ji s širokim nasmehom predala nakupovalne vrečke. Ana je obstala. Najprej je le nemo gledala, nato pa so ji po licih spolzele solze.
»Vesna … Tega ne morem sprejeti … To je preveč,« je šepnila s tresočim glasom.
Vesna jo je prijela za roko in jo stisnila. »Ne govori neumnosti. Otroci morajo imeti vse, kar potrebujejo. To ni usluga, to je prijateljstvo.«
Ana je planila v objem, solze so ji tekle, a v očeh je sijala hvaležnost.
Čez nekaj dni je Vesno na pragu pričakalo presenečenje. Velika košara, polna domačega sira, skute in sveže zelenjave z Aninega vrta. Na vrhu je bil majhen listek, na katerem je pisalo: »Hvaležnost ne pozna cene.«
Vesna je z nasmehom prebrala sporočilo in ob tem jo je oblil občutek topline. Njena stara mama je vedno govorila: »Dobrota se vedno vrača. Kar daš od srca, se ti nekoč vrne v najlepši obliki.«
In Vesna je vedela, da je to še kako res.
Zala Krupljan, 18. 3. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar