Ponujeno uslugo so v VDC Nova Gorica z veseljem sprejeli, saj so zaposleni omenili, da se na te uporabnike vse bolj pozablja. Uporabnike so razdelili v dve skupini; v tretjem nadstropju je bila skupina z duševnimi motnjami, v četrtem pa skupina z možganskimi poškodbami. Ljuba in Boženka sta začeli z branjem pri uporabnikih z možganskimi poškodbami, Tanja in Darinka pa v skupini ljudi z duševnimi motnjami.
Zaposleni so svoje varovance pripravili na srečanje. Videlo se je, da jih dobro poznajo in da znajo primerno ukrepati ob reakcijah posameznih udeležencev, kot v primeru dekleta na vozičku, ki se je uprlo poslušanju pravljice, zato so jo odpeljali na balkon. Večina pa je pozorno sledila branju, zlasti svetlolaso mlado dekle na vozičku, ki se je postavilo čisto blizu Darinke in Tanje. Sama je potrdila, da zelo rada posluša pravljice. Ker so uporabniki pozorno poslušali, so jim zaposleni za nagrado postregli s pecivom in čajem.
Uporabniki s poškodbami glave v četrtem nadstropju so sodelovali v večji meri. Sami so si izbrali zgodbo o bamboli in meji, ki jim jo je prebrala Darinka, medtem ko je Tanja prebrala pesem o treh sončkih. Po končanem branju pa so se razgovorili in obujali spomine na mejo med Italijo in Slovenijo, na hude carinike in na prepustnice. Celo nasmejali so se. Pa ne samo to; svojo avtorsko zgodbo je prebrala tudi ena izmed uporabnic.
In ker uporabniki v VDC Nova Gorica ustvarjajo različne izdelke, so vse štiri udeleženke v dar dobile lesen kazalnik za knjigo.
Skromna pozornost, obisk in branje sta uporabnikom namreč polepšala dan. Že sam obisk je bil dogodek, zagotovo pa lepa pozornost ob Prešernovem dnevu. Včasih je potrebno tako malo, da znamo podariti tisto, kar imamo, pa čeprav le besedo. Besedo, ki zdravi in prebudi v človeku prijetne občutke. Življenje nas lahko preseneti z različnimi situacijami in v tem brutalnem svetu zlasti na ranljive skupine ne bi smeli pozabiti, saj je včasih potreben zgolj en sam drobec svetlobe in dan postane svetlejši in lepši!
Darinka Kozinc, 1. 3. 2025