Razlog, da uporabljam veliko začetnico pri besedi Človek, je čisto preprost: Človek z velikim Č-jem je nekdo, ki brez pričakovanj nesebično pomaga drugemu. Vsi vemo, da imajo mamice, ko rodijo svojega otroka, ta čut, da točno vedo, kaj njihov otrok potrebuje. Ampak ta čut imamo vsi v sebi, samo dovoliti si ga moramo izraziti.
Dan po praznovanju božiča sta babico Francko zagrabila vročina in globok kašelj. Njeno počutje se je poslabšalo. Izmerjeni pritisk in utrip srca sta bila zelo nizka. Najstarejši vnuk, ki živi pri njej, jo je odpeljal na urgenco. Tam so Francko zadržali in jo operirali. Vstavili so ji spodbujevalec srčnega utripa. Po posegu so ji predpisali veliko tablet in mirovanje desne roke. To pa je pomenilo, da ne more opravljati gospodinjskih opravil.
Hčerki od Francke živita eno uro iz Ljubljane, vnuki so vsi zaposleni, razen vnukinje Klare, ki je ravno zaključila magistrski študij. Klara se je odločila, da se preseli k svoji babici Francki. Poskrbela je za gospodinjska opravila, jo vozila na redne preglede ter urejala ostale obveznosti. Oskrba je trajala več kot dva meseca, saj je celjenje potekalo počasi.
Neko nedeljsko dopoldne je bilo zelo pestro, saj je Francka začela bljuvati kri. Klara je takoj poklicala 112. Prišli so po Francko ter jo odpeljali na urgenco, kjer so ji na novo predpisali terapijo s tableti. Zaradi neenakomerne gostote krvi je babica Francka večkrat obiskala urgenco. Med drugim jo je oslabila tudi manjša možganska kap, zaradi katere je bila nekaj dni na oddelku za intenzivno nego. Zgodil se je pravi čudež, da Francka danes normalno živi in nima nobenih posledic možganske kapi.
Klara je imela v tem času možnost, da sprejme zaposlitev, vendar se je odločila, da se ne bo redno zaposlila, dokler njena babi ne okreva toliko, da bo samostojna. Delodajalec je razumel njen položaj in so Klaro zaposlili kasneje.
Med okrevanjem sta se babica Francka in vnukinja Klara zelo povezali. Francka je bila sicer na trenutke zelo trmasta, ob čemer se je Klara naučila vztrajnosti. Kljub Franckinemu uporništvu je vnukinja vedela, kaj je dobro za njo.
Ne glede na to, koliko ur je bilo preživetih na urgenci, je vsaka minuta lahko kvalitetno preživeta z osebo, ki ti veliko pomeni. To je bila velika priložnost za Klaro, saj je dobro razvila čut do sočloveka. Lepo je, da ima Človek priložnost Človeka bolje spoznati.
Francka je spet samostojna. Občasno hodi na zdravstvene preglede. Klara se je po zaposlitvi v Sloveniji odpravila v tujino. V stiku sta preko Whatsapp aplikacije. Klara se zaveda, da je bila to prva in zadnja priložnost v njenem in babičinem življenju, da sta se lahko tako povezali. Dobro sta jo izkoristili.
V tem svetu manjka ljubezni, sočutja in sprejemanja Človeka. Vsak Človek ima rad dotik, pozornost in to, da ga nekdo sliši. V svetu je toliko priložnosti za nesebično pomoč, ki Človeka napolnijo z ljubeznijo in radostjo. Zato smo tukaj. Da poleg našega življenja pomislimo tudi na to, kaj lahko damo skupnosti.
Vsak Človek potrebuje Človeka, ki mu stoji ob strani, na katerega se lahko zanese in s katerim deli posebne trenutke. Človek se v takih življenjskih dogodkih tudi sam spozna in izoblikuje.
Vita Kotnik, 10. 3. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar