Kočevje je manjše mesto, znano predvsem po velikih gozdovih in medvedih. Iz bližnje Dolge vasi prihaja gospa Majda Klepac ...

Že praktično celo življenje je članica prostovoljnega gasilskega društva Dolga vas, kjer še vedno aktivno sodeluje – hodi na tekmovanja, sestanke in dobrodelne dogodke. Po upokojitvi, torej že približno 25 let, pa je tudi članica Društva upokojencev Kočevje.

Odkar sodeluje z društvom upokojencev, Majda prostovoljno skrbi za starejše ljudi, ki so nepokretni, manj gibljivi ali slabotni, pa tudi za tiste, ki potrebujejo zgolj družbo.

Približno enkrat na mesec se odpravi k vsakemu izmed njih, jih pelje v trgovino, do zdravnika in v lekarno, pomaga pri gospodinjskih opravilih ali pa z njimi preprosto poklepeta. Takšni ljudje pogosto ne potrebujejo veliko, da jim polepšamo dan ali morda celo teden. Včasih je pomagala kar 27 ljudem, danes pa le še 6, saj bo tudi sama naslednje leto dopolnila 80 let in enostavno ne zmore več toliko, kljub temu da je v odlični formi in še vedno vozi avto.

»Vedno sem jim na razpolago. Vsem povem, da me lahko kadarkoli pokličejo, tudi sredi noči, če kaj potrebujejo. Vsi imajo mojo telefonsko številko. Nikoli ne veš, kdaj se ti kaj pripeti – lahko se ti zavrti, padeš ali se poškoduješ, leta se poznajo, nimamo kaj,« pravi Majda.

Zakaj pa to še vedno počnete, kljub temu da boste kmalu dopolnili 80 let?

»Izhajam iz sebe. Kaj, če bi bila ves čas sama? Kaj, če bi morala ves dan ležati na postelji, se ne bi mogla premakniti in bi samo zrla v strop? Meni bi bilo zelo lepo, če bi se sem in tja kdo oglasil pri meni na kavo in mi skrajšal dan za uro ali dve. Nekateri pa so sami, nimajo nikogar, ki bi jih odpeljal do trgovine, da si kupijo hrano ali gredo po zdravila. Meni se smilijo in z veseljem jim pomagam, dokler le zmorem.«

Majda je gospa, katere srce je polno sočutja in prijaznosti, vsak dan pa naredi svet okoli sebe lepši. Zasluženo je lahko vzor vsem, ki si prizadevajo za druge, ne glede na svoje lastne težave in omejitve.

»Vsi bomo enkrat stari in pomoči potrebni. Če bi vsak lahko le malo večkrat obiskal svojo teto, strica, babico, dedka …, naj! Že samo hitra skodelica čaja in piškot ali dva – to lahko nekomu ogromno pomeni.«

Nuša Želko, 8. 2. 2025

Sodelujte tudi vi

Pošljite nam svojo zgodbo ali zgodbo znanca, ki prikazuje, kako živite te temeljne vrednote. Kako se spoštujemo in zaupamo, kako smo ostali zvesti poštenosti, si pomagamo, izkazujemo pripadnost in ohranjamo zmernost.


sl_SISlovenščina