Tisto dopoldne sta namreč začela s kavo in s priljubljeno moško temo – o avtomobilih.
»Avtomobili so mi pač v veselje,« pove Stanko.
»Ja, verjamem, saj je težko spregledati, da lepo vzdržuješ vsa vaša vozila; oba osebna avta, motor, da o traktorju in počitniški bivalni prikolici niti ne govorimo,« odvrne sosed.
»Rad pa tudi kakšno stvar popravim, da mi ni treba za vsako malenkost hoditi k avtomehaniku.«
»Malenkost, praviš?« se nasmehne sosed. »Že večkrat sem te opazoval pri menjavi motornega olja. Ali pa, ko menjuješ letne in zimske gume, popravljaš zavore in verjetno še kaj. Marsikdo tega ne zna narediti sam.«
»Res je!« pritrdi Stanko in hkrati pojasni: »Vedno me je zanimalo vse v zvezi z avtomobili in z leti se človek marsikaj nauči. Spomnim se časov nekdanje Juge. Takrat smo kupovali v glavnem rabljene avte, z njimi pa so prišli tudi problemi. Na vsake toliko se je kaj pokvarilo in moral si se ukvarjati s popravili.«
»Si hodil kaj v Maribor na avtomobilski sejem?« je vprašal sosed, ki se je ob tem spomnil lastnih izkušenj iz prejšnjega stoletja.
»Seveda! In to kar pogosto,« je rekel Stanko. »Skoraj vsako nedeljo sem bil tam. Včasih sem skušal kaj prodati, še večkrat pa sem iskal dobre priložnosti za nakup. Takoj je šlo mimo pol dneva, a drugače ni šlo. Danes je mnogo bolj enostavno. Na splet daš objavo in hitro dobiš povratno informacijo.«
»Internet je naredil svoje,« je soglašal sosed. »Tudi sam sem pred kratkim uspešno prodal prejšnji avto. Hitro po oddani objavi so me začeli klicati interesenti in …«
»Zanimivo!« je z besedo vskočil Stanko. »Imel sem podobno situacijo kot ti. Na portalu Bolha sem objavil oglas za prodajo starega avta in skoraj takoj je zazvonil telefon. Interesent se je strinjal z objavljeno ceno 3500 evrov in dogovorjeno je bilo, da naslednji dan pride po avto.«
»Si bil zadovoljen, kajne?« je pripomnil sosed.
»Seveda! A komaj sem odložil telefon, že me je klical naslednji interesent. Povedal sem mu, da sem avto že obljubil drugemu, a klicatelj ni odnehal. Na vsak način me je hotel prepričati, naj avto raje prodam njemu. Pripravljen je bil plačati celo 500 evrov več.«
»In kaj si naredil? Si prodal temu, ki je ponudil več?«
»Ne! Saj sem vendar dal besedo prvemu in se dogovoril z njim.«
Sosed ni komentiral pravkar slišanega. Morda se je v delčku sekunde vprašal, kako bi sam odreagiral, če bi bil na Stankovem mestu, potem pa je slišal njegove odločne besede, ki jih zlepa ne bo pozabil: »Veš, če spoštuješ dano besedo, lahko na kratek rok izgubiš, a na dolgi rok se ti gotovo obrestuje oziroma na nek način povrne!«
Bojan Rus, 26. 2. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar