Gre za neformalno skupino posameznikov, ki so se odločili, da bodo v prazničnem času razveseljevali otroke in starostnike. Brez društva, sponzorjev in uradnih struktur, temveč zgolj z lastno voljo, lastnimi sredstvi in jasnim ciljem: na obraze ljudi izvabiti čim več nasmehov. Nadeli so si ime KUL Božički. Z okrašenimi štirikolesniki in v božičnih kostumih Božička, Grincha in božičnih škratov razveseljujejo ljudi.
»Vse se je začelo povsem spontano,« pripoveduje Jelena Petrovič. Pred štirimi leti sta se njen partner Miha Pipenbaher in njegov prijatelj odločila, da si nadeneta božične kapice, sedeta na štirikolesnik in se zapeljeta po Slovenski Bistrici, pri čemer sta otrokom delila bombone. Odziv je bil nepričakovano topel, mimoidoči pa so bili navdušeni.
Iz drobne geste se je rodila ideja, ki se je iz leta v leto širila. Bombonom so se pridružile čokoladice, darilca, lučke in vedno več obiskov. Danes skupina vsako leto sama izbere lokacije, določi število daril, jih naroči, zapakira in osebno razdeli. Vse nastale stroške pokrijejo sami.
»Naše vodilo je zelo preprosto – čim več veselja in topline,« poudarjajo. In prav to ljudje opazijo. V zadnjih letih so bili povabljeni na različne lokacije, kar razumejo kot potrditev, da njihovo delo pušča sled. Da širijo dobro voljo in veselje ter prižigajo lučke v srcih tistih, ki jih srečajo in obiščejo.
Posebno mesto v sklopu njihovega projekta imajo tudi starostniki. »Velikokrat so pozabljeni,« pravijo. Zato se vsako leto odločijo, da bo božič tudi njihov. Za domove starejših pripravijo vsaj toliko personaliziranih paketov, kolikor je varovancev, in jim jih dostavijo. Letos so darila osebno delili v avli Doma dr. Jožeta Potrča v Slovenski Bistrici, ostala pa so položili pod božično smrečico, da so jih lahko med ostale stanovalce razdelili zaposleni.
Skupino trenutno sestavlja približno deset članov, njihovo število pa se glede na življenjske okoliščine giblje med osem in deset. »Vsi smo stoodstotno predani projektu in želimo si, da bi z njim lahko nadaljevali tudi v prihodnjih letih,« dodaja Petrovičeva. Ob tem iskreno priznavajo, da bi si želeli nekoliko več podpore s strani domačega okolja – manj dvomov in metanj polen pod noge ter več spodbude.
Njihova zgodba dokazuje, da za pravo praznično čarovnijo niso potrebni veliki odri ali veliki proračuni. Včasih zadostujejo dobra volja, pogum za prvi korak in iskrena želja, da božič resnično postane praznik za vse nas. Njihova zgodba je zgodba o medsebojni pomoči, saj nikoli ne vemo, kakšne so zgodbe posameznikov, hkrati pa je zgodba o povezovanju ljudi, zbliževanju skupnosti in širjenju ljubezni.
Amadeja Mlakar, 21. 12. 2025
Slovenščina 
Italiano 
Magyar 
English (UK)