Vera Horjak Kravos je zelo aktivna ženska, ki ji ni nikoli dolgčas. Vrednote, kot so medsebojna pomoč, spoštovanje, pripadnost in ljubezen, so jo po zaslugi njene mame in očeta spremljale že od majhnih nog naprej. Slednje je prenesla na svojo družino, zato so danes člani širšega družinskega kroga med seboj zelo povezani in složni. Svoj optimizem in empatijo prenaša tudi na druge, saj veliko svojega prostega časa nameni volonterski pomoči ljudem na različne načine. Nudi jim predvsem pogovor in podporo.
»Ljudje pogosto potrebujejo pogovor, še posebej tisti, ki se soočajo z različnimi življenjskimi stiskami,« pravi in dodaja: »Včasih potrebujejo tudi nekoga, ki jih usmeri ali poveže z nekom, ki jim lahko pomaga rešiti njihovo težavo.« Gospa Vera prav na tem področju naravnost blesti, saj je večkrat v vlogi povezovalne osebe za pomoči potrebne ljudi. Njena širša mreža poznanstev, ki jo je ustvarila skozi leta, ji pomaga pri tem, da hitro najde rešitev za druge.
Nekega lepega zimskega dne mi je povedala nekaj zgodb iz svoje bogate zakladnice izkušenj. Beseda je nanesla na to, da se marsikdo v starejših letih znajde v stiski, ko ostane sam v hiši ali stanovanju. Nanjo sta se obrnila starejša zakonca, ki sta živela sama, medtem ko je njun sin prebival v tujini. Potrebovala sta pomoč in zato sta povprašala Vero, če morda pozna koga, ki bi jima občasno lahko priskočil na pomoč pri gospodinjskih opravilih. Povezala ju je z osebo, ki sedaj prihaja k njima in opravlja razna dela, in vsi so zadovoljni.
Nekoč se je Veri zaupala gospa, ki je zaradi preobilice dela potrebovala nekoga, ki bi ji pomagal pri likanju. »Veste, meni je tako zelo nerodno vprašati za pomoč. Potrebujem nekoga, ki bi mi vsak teden pomagal pri likanju, saj ne najdem časa za to, česar na vasi ne razumejo,« je povedala. Vera je kar hitro našla primerno osebo, ki je gospe z veseljem pomagala pri tem opravilu.
Vera del svojega prostega časa namenja tudi žalujočim. Nanjo se je nekaj časa nazaj obrnila ženska, za katero se je zdelo, da se ji je v kratkem obdobju življenje postavilo povsem na glavo. Znašla se je v težki stiski, saj so ji v roku enega leta umrli mama, oče in sestra. Poleg tega se je takrat ločevala, za nameček pa so jo pestile finančne težave. Vera ji je v tistem obdobju pomagala s pogovorom in s podporo skupnosti, zaradi česar se je omenjena ženska postopoma zopet postavila nazaj na noge.
Vera pojasni, da se iz zgodb, ki jih spremlja in ki jih piše življenje, veliko nauči. »Tako otroci kot starejši ti lahko predajo veliko modrosti, če jim le znaš prisluhniti,« pravi. Doda še, da ji pomoč drugim pogreje dušo. »Saj je včasih hudo gledati stiske, v katerih se kdo znajde, vendar ko ob koncu dneva potegneš črto, vidiš, koliko te obogati pomoč drugim.«
Mateja Sekavčnik, 15. 12. 2025