5 TEMELJNIH VREDNOT SLOVENIJE

V tem kraju živi približno dvajset ljudi, ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in čebelarstvom. V tej vasi sta svoj mir našla tudi znana slovenska umetnika. In beseda bo tokrat tekla prav o tukajšnjih srčnih ljudeh. 

Selčani tvorijo skupnost v pravem pomenu te besede. Med seboj se družijo ob vseh večjih praznikih. Skupaj si ogledajo vse večje športne dogodke ter praznujejo in nazdravijo, ko kdo izmed njih praznuje rojstni dan. Redno se obiskujejo; enkrat gredo na obisk k enemu, drugič k drugemu. Skupaj živijo in si med seboj pomagajo – drug z drugim in drug za drugega. Imajo celo svojo vaško himno, ki jo radi zapojejo. Njeno besedilo gre približno takole: 

»Gora se zeleni,

gora se zeleni.

Po njej se pasejo,

po njej se pasejo

Selski jeleni …« 

(zapis povzet po Borisu Grabrijanu)

Selski jeleni, kot imenujejo sami sebe, ohranjajo lokalno tradicijo in uživajo ob domači, belokranjski kulinariki. Pečenka, pogača in dobra kupica vina so vedno na mizi. Radi organizirajo skupne izlete ali obiščejo kakšen božični sejem. Skratka, nikoli jim ni dolgčas. V tej vasi se res čuti pripadnost prebivalcev kraju, v katerem živijo. 

Večkrat stopijo skupaj in se potrudijo, da njihova Sela ostajajo lepa in urejena vas. Uredili so tudi prostor za druženje in pred kratkim obnovili vaško kapelico. To je bil kar obsežen projekt, a so ga s skupnimi močmi ter z veliko dobre volje in dela uspešno pripeljali do konca. Kapelo so obnovili z lastnimi sredstvi, za delo pa so poprijeli prav vsi vaščani. Ko je bila kapelica obnovljena, so organizirali slavnostno otvoritev, na katero so povabili širšo skupnost.

Vse dogodke v vasi in njeni okolici pridno beleži Boris Grabrijan, strokovnjak za kmetijstvo, običaje in zgodovino teh krajev. V Velikih Selih njegov sin Izidor s svojo partnerko Manco vodi ekološko kmetijo Vučji ogrizek, na kateri poleg številnih drugih živali vzrejata avtohtono pasmo ovce – belokranjsko pramenko. 

Pripadnost belokranjski tradiciji izkazujeta tudi Irena in Jože, ki uživata v ljudskih plesih in s ponosom nastopata na številnih prireditvah v značilni beli belokranjski narodni noši. Selčan Peter se ukvarja s čebelarstvom in prideluje odličen med, ki ga pridne čebelice nabirajo po neokrnjeni okoliški naravi. 

Kako radi imajo Selčani živali, dokazujeta tudi Vesna in Boris, ki uživata s svojo psičko, številnimi račkami in kokošmi, za katere predano skrbita. Maja in Jernej se rada zabavata in vodita lokal Selas locas, ki v poletnih mesecih ponuja prijetno osvežitev. 

Selčani se strinjajo, da njihova Alenka peče najboljše sladice daleč naokrog. Damjan in Helena sta si v Selih ustvarila družino in njuni punčki sta najmlajši prebivalki vasi. V neokrnjeni okoliški naravi je navdih za ustvarjanje našla akademska slikarka Joni, ki skupaj s svojim Vladom ceni mir, ki ga nudi ta mala vasica.

Lepo je vedeti, da še obstajajo kraji, kjer so ljudje povezani, sodelujejo med seboj in pazijo drug na drugega. Lahko bi rekli, da v Velikih Selih živi pripadnost. Prebivalci z vsem srcem izkazujejo pripadnost kraju, v katerem že stoletja živijo, in drug drugemu – sosed sosedu z ramo ob rami. Selčani vedo, da se lahko zanesejo drug na drugega, njihova vas, na katero so upravičeno ponosni, pa bo še naprej živela in dihala skupaj z njimi.    

Maja Vipavec, 24. 11. 2025