Na svoji poti se je srečala z otroki, ki so zboleli za rakom, posebej z dekleti, ki jih je poleg težke bolezni prizadela tudi izguba las, nekaj, kar lahko še posebej močno vpliva na samopodobo najstnikov.
Levkemija je ena od bolezni, ki se zdravi dlje časa, to pa s seboj prinaša enega najbolj bolečih stranskih učinkov za otroke – izgubo las zaradi prejemanja citostatikov. Fantje se s tem včasih nekoliko lažje soočijo, pri dekletih, predvsem v občutljivih najstniških letih, pa je ta izguba pogosto izjemno težka. Lasje niso le del videza, temveč predstavljajo tudi del identitete. Z njihovo izgubo samopodoba deklet pogosto močno pade, občutek drugačnosti pa lahko postane neznosno breme.
Na onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer se je zdravil tudi njen sin, je Karmen spoznala tudi nekaj deklet, ki so si na vsak način želele ponovno imeti lase tako kot njihove sošolke. Kupovale so umetne lasulje in preizkušale različne modele, da bi bile sprejete, manj opazne in manj ranljive.
»Ko vsakodnevno opazuješ dekleta, ki jokajo, se umikajo vase, primerjajo umetne lasulje in se sprašujejo, katera jim lepše pade, ti prizori ostanejo v tebi,« pravi. In prav takrat je bila sprejeta odločitev; svoje lase, dolge okoli 45 centimetrov, bo darovala tistim, ki jih potrebujejo.
»Verjamem, da bo zaradi tega dejanja ena deklica zelooo vesela. Verjamem, da bo moja gesta nekemu dekletu spremenila življenje in ji vrnila samozavest, katero ji je bolezen za trenutek ukradla.«
Lase je podarila fundaciji Little princess trust, ki ustvarja lasulje iz naravnih las za dekleta in ženske, ki zaradi zdravljenja ostanejo brez njih. Za eno lasuljo običajno potrebujejo približno sedem centimetrov dolžine, s čimer lahko lase vpletejo v lasuljo.
V tej zgodbi pa ni bila sama.
Njena prijateljica Romina Škare, lastnica frizerskega salona na Hrvaškem, je Karmen ponudila, da ji brezplačno uredi lase od priprave do striženja. »S tem je tudi ona prispevala svoj delček v mozaik te zgodbe; svoj čas, svoje roke in srce.«
Karmen je dve leti in pol redno skrbela za zdravje svojih las pri frizerki Tini iz frizerskega salona Tina v Cerkljah. Vsak teden ji je zaupala pranje in nego svojih las, da so ti ostali močni, negovani in pripravljeni za nekaj večjega.
Karmen poudarja tudi globlji pomen dolgih las: »Zgodovinsko gledano so dolgi lasje simbol ženstvenosti, moči in miline, zato so tako pomembni za dekleta. A naučiti se moramo, da se prava lepota ne skriva v pramenu las, ampak v energiji, ki jo nosimo v sebi.«
Na Facebooku lahko najdeš skupino Projekt Onko, ki jo vodijo študentje medicine. Prav oni so zaslužni, da se zgodba o doniranju las širi naprej.
»Za vse to sploh ne bi izvedela, če ne bi srečala Brigite z Inštituta Zlata Pentljica, otroci z rakom. Njena hči Mija je mojemu sinu sledila po dogodkih in ga občudovala, kako mu uspeva kljub bolezni ohranjati njegovo energijo, mirnost in sproščenost. Tiste iskrice v otroških očeh te spremenijo.« Gospa Brigita Smrekar je ambasadorka fundacije Little princess trust za Slovenijo in Hrvaško. Z njeno pomočjo lahko otroci in mladostniki do 24. leta starosti, ki imajo raka, dobijo brezplačno lasuljo.
Ko se Karmen danes pogleda v ogledalo, vidi več kot le novo pričesko. Vidi simbol preobrazbe in moči. »Moj zunanji izgled odraža moje notranje stanje. Nikoli nisem veliko dala na to, kaj si drugi mislijo o meni. Vsem nikoli ne moreš biti po godu. A boli me, ko vidim dekleta, ki se bojijo, da jih samo zato, ker nimajo las, nihče ne bo želel. Poskušam jim razložiti, da jih bo imel tisti, ki jih bo imel rad, rad zaradi njihove energije.«
Karmen meni, da je to najmanjša stvar, ki jo lahko da. »Da, skrbeti moraš za lase in leta vlagati v njihovo nego, ampak lasje zrastejo. In čez nekaj let lahko zgodbo ponoviš. V tem norem svetu so se izgubile vrednote, a srčna dejanja in majhne geste nas še vedno povezujejo.«
Ko takšno preizkušnjo doživiš sam ali kot nekdo, ki spremlja svojega otroka na trnovi poti, se marsikaj v tebi spremeni. »Kako nepomembne postanejo vsakodnevne skrbi, kot so: kdo bo prvi pri semaforju, kako bo potekal dan v službi ali kateri sladkor boš izbral ob kavi. Zaveš se, da so to malenkosti. Prave stvari začutiš šele, ko si v nesreči. Takrat potrebuješ nekoga, ki te bodri ter ti vliva pozitivno energijo in samozavest.«
V takšnih trenutkih se Karmen vrača k bistvu: »Včasih si težko priznaš, da mnenja drugih niso pomembna. Pomembno je tvoje osebno zadovoljstvo. Notranji mir, ki ti da vedeti, da je to, kar si naredil, prava odločitev. In tega ne narediš zaradi drugih, ampak zase; za svoj košček sreče in ponosa. Če pa lahko s tem dejanjem nekomu priskočiš na pomoč ali ga osrečiš, pa je še toliko bolje.«
»To sem naredila zase, za svoje dobro počutje … In za njo, ki bo zaradi moje geste bolj samozavestno stopala po svoji življenjski poti,« zaključi Karmen.
Hvaležna sem za tako srčne ljudi, ki pomagajo!
Maja Grošelj, 1. 7. 2025